Odmerek odmeri življenje!

V času vztrajnega pritiskanja na obrabljene gumbe računalniške tipkovnice, ki med drugim vedno znova moje misli pretvorijo v svežo kolumno pred vami, se že lahko pohvalim, da je vsaj del poletnega dopusta že splaniranega. Zakaj je zdaj to pomembno? Zato, ker vsi potrebujemo dopust, in zato, ker je ta za mnoge edini razlog za cepljenje. In prav pri cepljenju vas bom zadržal. Sam bom s svojo imunostjo kljuboval svetu šele konec julija, prejšnji teden sem namreč dobil prvi odmerek Pfizerjevega cepiva, po drugega se bom napotil čez dva tedna.

Nisem zdravnik niti farmacevt, da bi vam strokovno razložil smiselnost cepljenja, vam pa kot novinar in kritični opazovalec razmer lahko podam svoje razmišljanje. Prek RTV-ja sem imel možnost cepljenja že zelo zgodaj, ko o množičnem cepljenju še ni bil govor in ko sem že skoraj pomislil, da je letošnje poletje odpisano. Žal sem takrat moral cepljenje odpovedati, saj sem tisti teden delal podaljšani vikend in nisem želel tvegati reakcije sredi dela.

Bom še malo bolj iskren, ker – saj veste, da je vsak izgovor dober. Malo me je skrbela tudi sama možnost cepljenja s cepivom AstraZeneca in prav v tistem času je Evropska agencija za zdravila pretresala nadaljnje možnosti cepljenja s tem cepivom. Izkazalo se je, da so bile moje skrbi pretirane in povsem odveč. EMA je prižgala zeleno luč za AZ! Pol moje rodbine je bilo cepljene s tem cepivom, a moj cepilni RTV vlak je takrat odpeljal. Moral sem tako poklicati v zdravstveni dom Grosuplje, kjer sem pozneje dobil nov cepilni termin. Trajalo je seveda nekoliko dlje, a sem si za to bolj kot ne kriv čisto sam.

No, da vas zdaj odpeljem na kraj »zločina«. Tisti dan sem na poti v zdravstveni dom neprestano razmišljal o potovanju. Priznam, ko sem že čakal na odmerek, sem v mislih že našel nekaj držav na zemljevidu.

Nekje v trenutku vboda, ki ga komaj kaj čutiš, se je ustavila tudi moja geografska misel: Španija! Najprej se je v meni prebudilo zadovoljstvo, ko sem iz ambulante po hitrem postopku nesel ožigosani cepilni kartonček in sanje o Andaluziji. Potem pa je iz mene izbruhnilo navdušenje in poklical sem prijatelja, na katerega sem računal, da bi lahko postal potencialni sopotnik za odhod proti Sevilli, Granadi in Malagi. Še preden bi mu uspel razložiti, da sem ravno končal cepljenje, je že bilo moč slišati: »Rezerviraj karte, kaj še čakaš!«

Njegov odgovor je bil prepričljiv, in še preden sem uspel počakati tistih akademskih petnajst v zdravstvenem domu, so bile karte že plačane. Prav zanimivo, kako je vse skupaj sovpadalo. Lahko bi zase sicer rekel, da si življenje rad skrbno odmerim, še posebej, ko gre za potovanja in kvalitetno preživljanje prostega časa, a v tistem trenutku se mi je nekako simbolno zazdelo, da je ta korak namesto mene naredilo cepivo, ki bo vsaj še nekaj časa naše glavno orožje proti virusu. Nočem banalizirati in vas napeljevati na katero izmed cenenih teorij zarot! Morda vas želim le opomniti na to, da je včasih dobro prisluhniti nenadnim vizijam v nenavadnih okoliščinah. Glede cepljenja pa: zagotovo nam poleg zdravja v najvišji možni obliki vrača tudi občutek življenja brez pandemije. Zajadrajte v poletje veselo in varno!