Od stresa do slabega seksa
Stresi, ki jih prinaša sodobno prehitro življenje, polno hitenja, skrbi in negotovosti, najbolj vplivajo na spolno življenje.
Z zanimanjem sem prebral izide najnovejše raziskave o seksu in razmerjih v današnji Britaniji, ki jo je izpeljal BBC, moj nekdanji delodajalec. To omenjam zato, ker po lastnih izkušnjah vem, da je pri raziskavah vedno vesten in natančen. Ne nepričakovana ugotovitev, ki najbolj pade v oči, je: stresi, ki jih prinaša sodobno prehitro življenje, polno hitenja, skrbi in negotovosti, najbolj vplivajo na spolno življenje. Natančneje: stresi najbolj negativno vplivajo na seks. Na količino in kakovost. Zaradi stresa ga je manj in slabši je. Tako pravi skoraj polovica (45 %) vprašanih. Na lestvici vzrokov, ki negativno vplivajo na spolno življenje odraslih parov, so na drugem mestu telesni zdravstveni problemi (32 %) in na tretjem psihični zdravstveni problemi (26 %). Od četrtega do desetega mesta sledijo: otroci (20 %), delo (18 %), pornografija (12 %), družbena omrežja (10 %), drugi člani družine (10 %), resničnostna televizija (7 %) in prijatelji (5 %).
Stres in tesnobnost, ki jo stres prinaša, sta slaba partnerja seksa. Zakonske posvetovalnice imajo zaradi problemov v spolnem življenju parov več »dela«, kot so ga imele kadar koli. Malo sem presenečen nad tem, da so pornografija in družbena omrežja krivi »samo« prva za dvanajst odstotkov in druga za deset odstotkov problemov v spalnici. Prepričan sem, da so veliko večji krivci in da se tega mnogi pari niti ne zavedajo. Vedno z nekaj kliki dosegljiva spletna pornografija ne prinaša problemov samo zato, ker parom krade čas (namesto da bi se takrat, ko so željni seksa, posvetili partnerju, gledajo seks drugih). Še bolj problematična je zaradi nestvarnih pričakovanj, saj gre za tako imenovani seks teater, v katerem nastopajo profesionalci, s katerimi se lahko primerja bolj malo »amaterjev« in »amaterk«. Družbena omrežja kradejo še veliko več časa. Ko vidim pare sedeti na primer v restavraciji ali pubu, vidim, da se vse preštevilni pari, zlasti mlajši, niti pogovarjajo več ne in se ne gledajo, ker so ves čas zagledani v pametne telefone in izgubljeni v svetu družbenih omrežjih. Zato ni presenetljivo, da se, ko se »soočijo« v postelji, pojavijo problemi. V tej raziskavi se po mojem prvič kot nekaj, kar negativno vpliva na seks parov, pojavlja resničnostna televizija. Presenečeni? Jaz nisem. Tudi resničnostna televizija parom krade čas, njen del pa (Ljubezenski otok, na primer), podobno kot pornografija, prinaša nestvarna pričakovanja s popolnimi telesi in urejenostjo nastopajočih.
Polovica vprašanih moških in 53 odstotkov žensk je zadovoljnih s svojim spolnim življenjem. Veliko premalo. 38 odstotkov moških in 25 odstotkov je nezadovoljnih. Veliko preveč. Pri preostalih zadovoljstvo ali niha ali pa jim seks ne pomeni tako veliko, da bi bilo zadovoljstvo pomembno. 58 odstotkov naj bi jih bilo na splošno seksualno samozavestnih. Z drugimi besedami: mislijo, da so dobri ljubimci in ljubimke. Tudi to je najbrž pretirano število. Najbrž jim manjka samokritike.
Pogosto me sprašujejo, kaj lahko naredijo pari, ki so zaradi različnih razlogov »izgubili« dober seks. Najučinkovitejša je še vedno začasna prepoved seksa, nekakšna vrnitev na začetek, poskus prenove čustev, erotičnega naboja in tako imenovane intime (lepa beseda za nekaj lepega), zlasti crkljanja, božanja, poljubljanja, mečkanja … Problem je v tem, da si vsega tega veliko bolj želijo ženske kot moški, ki se jim zdi vse to izguba časa, posebno če se ne konča s seksom (z obvezno penetracijo). Zato jih morate prepričati, da je začasna prepoved seksa v bistvu samo podaljšana, zelo dolga predigra. Že po dveh, treh tednih bi se moral seks zelo izboljšati (če je bil prej dober). Najprej si je seveda treba priznati, da seks ni (več) dober.
