Screenshot_2 Svet24.si

Umrl je Božidar Lapaine, hrvaški oblikovalec ...

fantka Svet24.si

Drobna zadovoljstva vodijo v prostor neskončnih ...

1663812312-036mv Necenzurirano

Kakšna stavka? Največja zasebna klinika podira ...

janez janša, shod Reporter.si

Kdo ima koga za norca? Janša, večkrat v ...

slovenija odbojka najdic planinsec af Ekipa24.si

Kaj se dogaja v slovenski reprezentanci?! Novi ...

skrito-v-raju Njena.si

Edvard Steiner: srčen človek ali velik ...

ronaldo sesko lv Ekipa24.si

Srbi zaradi Slovenije že trepetajo pred evropskim...

Kolumna
Novodobni nesrečniki

Novodobni nesrečniki

Brane Kastelic, Zvezde, 08.01.2019 09:48:39

Ste se naužili praznikov in se spočiti in polni energije vrnili v stvarnost?

Delite na:

Dolgo sem razmišljal o tem, s katero temo bi začel leto 2019. »Našel« sem jo pred vhodi trgovin, v podhodih in drugod, kjer je praznike preživelo na tisoče brezdomcev, ki so del iz leta v leto vse večje otoške »skupnosti«. Skupna jim je revščina. Med Britanci, ki jih ima statistika za revne, je osem milijonov zaposlenih odraslih, štiri milijone otrok in 1,9 milijona upokojencev. Skupaj je to petina Otočanov. Britanska dobrodelna organizacija Kriza (Crisisa), ki pomaga brezdomcem, je konec starega leta sporočila, da jih je veliko več, kot trdi uradna statistika, po kateri jih je 4751. Organizacija trdi, da je v mrzlih dneh konec leta brez prave strehe nad glavo prenočevalo več kot 12.300 ljudi. Enega od teh nesrečnikov, ki je z več tovariši prenočeval v podhodu, v katerem so sestavili kartonska bivališča, sem na televiziji slišal reči nekaj, kar si bom za dolgo zapomnil: »Večina ljudi, ki pride mimo, o nas brezdomcih misli, da smo umazani lenuhi in potepuhi. Jaz vidim ljudi, ki so živeli, se smejali, jokali, ljubili. Nekateri od nas so umrli, drugi smo še vedno tukaj. Imeli smo družine, službe, domove … Življenjske okoliščine so nas spravile sem.«

Se kot jaz sprašujete, kako je mogoče, da kaj takega slišiš v eni od najbogatejših držav sveta s peto največjo ekonomijo, v kateri se tisti na vrhu valjajo v milijardah in milijonih? Razlogov je več. Pomnožili so se po svetovni finančni krizi leta 2008, ki ni prinesla samo recesije, ampak (leta 2010) tudi do revnih Britancev z majhnimi zaslužki okrutno varčevalno politiko konservativne vlade, ki je drastično oklestila vso socialno pomoč. Med drugim podporo za plačevanje najemnin. Te so bile iz leta v leto višje. Na tisoče družin si doma preprosto ne more privoščiti. Pri organizaciji Kriza so napovedali, da bo letošnji božič več kot 170.000 družin preživelo v začasnih domovih, kot so hostli. In z njimi več kot 120.000 otrok. Predpraznični blišč Londona in drugih mest ni mogel skriti žalostne usode rekordnega števila brezdomcev. Med njimi opažam veliko mladih žensk, ki jih prej tako rekoč ni bilo med brezdomci, katerih žalostne podobe, od obrazov do oblačil, me spominjajo na like iz muzikala Nesrečniki. Pa to ni gledališče, to je resnično življenje, ki je lani zahtevalo življenje blizu 600 brezdomcev. Umrli so zaradi mraza, nesmrtnosnih bolezni, »pokvarjenih« cenenih mamil in nasilja. Več kot 12.300 brezdomcem, ki spijo na prostem, bi morali dodati še okoli 12.000 tistih, ki prenočujejo v nočnih avtobusih, s katerimi se vozijo kamor koli do … novega dne. In na tisoče tistih, ki spijo v svojih starih avtomobilih. Ti so edino, kar jim je ostalo. Vse to je velika sramota za državo s peto največjo ekonomijo na svetu. Sramotno je tudi vse manjše sočutje v družbi do vseh teh nesrečnikov.

Včasih se mi zdi, da desničarske vlade namerno in zavestno ohranjajo revščino, ki so jo zgodnji kapitalistični misleci razlagali kot družbeno koristno. Francoz Philippe Hecquet je leta 1740 dejal: »Revni ljudje so kot sence na sliki. Zagotavljajo nujen kontrast.« Leta 1771 je Anglež Arthur Young je dejal: »Vsi razen idiotov vedo, da morajo nižji razredi ostati revni, sicer nikoli ne bodo postali podjetni.« Revščino so imeli za nujno sestavino ekonomskega razvoja. Revni ljudje naj bi bili sami krivi za svojo revščino. Bili naj bi moralno šibki, alkoholiki in lenuhi, ki imajo preveč otrok. Trdili so, da so ljudje zaradi revščine lačni, in: »Če ljudje ne bi bili lačni, ne bi delali. Zato je revščino družbeno koristna!« Neverjetno, ali ne. Posebno to, da se mi vse bolj zdi, da nekje v ozadju ta način razmišljanja še živi in celo cveti, čeprav vlade, tudi britanska, revščino uradno razglašajo za problem, ki bi ga rade odpravile. Ne morem si pomagati, a tudi Trumpa moram spet omeniti. Ko so ga kritizirali, ker je milijarderja Wilburja Rossa imenoval za ministra za trgovino, je dejal, da na tem položaju ne more biti »reven človek, ampak nekdo z briljantnimi možgani«. Z drugimi besedami: revni ljudje naj bi bili, po Trumpu, tudi neumni.

Objavljeno v reviji Zvezde št. 1, 31. 12. 2018.