Novinarjem se godi!
Preden si nakopljem kopico negativnih komentarjev na to temo, naj pojasnim: govorim o nas, novinarjih, ki »pokrivamo« prijetne teme, kot so družabna kronika, glasba, film, gledališče, televizija, moda, zanimivosti …
Že kot deklica sem uživala v tem delu: delala sem na lokalnem radiu in še danes se spomnim, kako sem kot 15-letna smrklja samozavestno vkorakala v zaodrje takrat najbolj znane slovenske rockerske skupine, prižgala ogromen magnetofon (hm, ja, štejem kar precej pomladi) in naredila (če mene vprašate) »top« intervju! Fantje so zelo spoštljivo in zbrano odgovarjali na moja začetniška vprašanja, nastal pa je prav lušten posnetek, ki mi je odprl pot v ta krasni in neskončni svet novinarstva.
Prejšnji teden se mi je spet godilo, in sicer na koncertu ene največjih legend nekdanje skupne države. S kolegico Tejo Pelko sva obiskali koncert Željka Bebka, skupaj uživali ter seveda z budnim novinarskim očesom spremljali dogajanje na in pod odrom.
Vrsto let delam kot novinarka in urednica, od nekdaj pa so me najbolj jezili sicer maloštevilni kolegi in kolegice, ki so s težavo šli na teren in so ves dan nergali, da se jim ne ljubi; po mojem mnenju niso pravi novinarji, ker ne ljubijo tega, kar počnejo.
No, da se vrnemo k večeru, ki bo v mojem spominu ostal za vedno. Po koncertu sva s Tejo odšli v zaodrje in se srečali z Željkom Bebkom in njegovim 14-letnim sinom. Segli smo si v roke in se pogovarjali o koncertu. Kot mamico 11-letnega sina, čigar oče je tudi glasbenik, me je zanimalo, kako je uspelo Željku svojega otroka tako dobro naučiti igrati kitaro. 73-letni rocker me je presneto presenetil, saj je povedal, da sina ni mogel učiti, zato ga je pred tremi leti vpisal na zagrebško Rock akademijo … Hm, zelo podoben položaj kot pri Nikolasu in njegovem očetu. Sproščeno smo kramljali, dokler v sobo ni vstopila prelepa Ružica in se nam nasmejana pridružila. Kar naenkrat sem bila v svetu, ki sem ga že kot najstnica oboževala … Ružica je stala pred mano, z Željkom sva se pogovarjala o »tajni vezi« med očetom in sinom, srkali dobro vino, razpravljali, kako se je scena spremenila »po vseh teh letih« … Skratka, večer je bil popoln – in ja, kot novinarki in urednici se mi presneto godi, ker resnično uživam v svojem delu!
