Nekaj, kar te spravi v dobro voljo
Uvodnike pišem že nekaj časa. So neke vrste obred, preden gre Stop v tisk. Tokratnega bom zaradi obveznosti na televiziji napisala karseda hitro. Upam, da mi bo vseeno uspelo izraziti to, kar se mi je dogajalo v preteklem tednu.
Skratka, pretekli teden sem gostovala na TV3 v oddaji Nov(a) faktor pri simpatični in presneto seksi Danici Lovenjak. Poleg mene je bil v oddaji gost Tadej Pišek in moram povedati, da sem bila precej živčna, saj mi je prišlo na uho, da se Tadej nekako ne mara pojavljati v medijih. Jaz pa sem prav to, kar naj mu ne bi bilo všeč – sicer urednica Stopa, a tudi urednica revije Nova, ki je znana predvsem po svojih tračarskih vsebinah. Skratka, precej nelagodno mi je bilo, ko je Tadej vstopil v masko, saj sem mislila, da bova morala »obračunati« zaradi nekega ne ravno simpatičnega članka na njegov račun.
A temnolasec me je presneto presenetil. Nasmejan, sproščen, razumevajoč, skratka krasen fant, s katerim sva se na dolgo in široko pogovarjala o mojem in seveda tudi njegovem poklicu. Kmalu mi je postalo povsem jasno, da poklic igralca res ni preprost, ravno nasprotno! Če igraš v gledališču, moraš vedeti, da te po cele dneve in večere ne bo doma, saj so predstave zvečer. Če poleg tega delaš še v filmski ali televizijski produkciji, kot je on, je korak do izgorelosti resnično kratek. To, kar vidimo na ekranu, je svetlobna leta daleč od tega, kar je v ozadju ... Koliko truda, dela in živcev je vloženih v ta poklic.
Prav zato, ker je Tadej tako predan temu, kar počne, je tako zelo dober, prepričjiv in edinstven. O tem sem se prepričala tudi na premieri komedije Smešno za crknit, kjer so poleg njega na odru še drugi vrhunski igralci: Barbi Šov, Jernej Čampelj in Nenad Tokalić - Nešo. Predstava, ki me je napolnila s pozitivno energijo in mi dala moč, da zakorakam v še en novembrski teden.
P. S.: Komaj čakam na pomlad ...
