Natasha Diddee Svet24.si

Priljubljena blogerka leta živela brez želodca, ...

spanje, raziskava Svet24.si

Sanje pod nadzorom

jv_0 Necenzurirano

Kaj se skriva v ozadju nenadnega odhoda direktorja...

kucan drnovsek bobo Reporter.si

Kučanova huda napaka: Drnovška je imel za ...

kozelj ronaldo Ekipa24.si

250 evrov kazni za Janeza, kar pa ne bo šlo iz ...

Ena zadnjih fotografij kralja Karla III., na njegovem obrazu je videti žalost in trpljenje Odkrito.si

Razpad monarhije? Veriga sramotnih neresnic

novak djokovic Ekipa24.si

Je zaradi tega počilo med Đokovićem in ...

Kolumna
Naslikaj si srečo

Naslikaj si srečo

Sonja Grizila, 09.01.2019 14:59:25

Pred praznikom je prišla na obisk nečakinja s svojim desetletnim mulcem, ki je nosil pod pazduho risalni blok.

Delite na:

»Vi ste tako zelo umetniška družina,« se je prilizovala. A zdaj pa umetniška, je godrnjal cenjeni soprog. Ker zadnjič, ko nas je obiskala s starejšim potomcem, smo bili tehnična družina z obširnim znanjem laserske fizike, izračunati je namreč moral, kako s snopom svetlobe sklatiš hruško s sosedovega drevesa. Ali nekaj takega. Sin in zet sta se skoraj stepla, ker se nista mogla sporazumeti, kateri je večji tepec (pa sta oba inženirja in nista znala rešiti naloge za sedmi razred), cenjeni soprog je klical na pomoč akademske kolege, ki so samo preklinjali, izračunali pa nič, na kar je babica predlagala najpreprostejšo rešitev – zlezeš na sosedovo hruško in jo obereš, ker se zaradi ene same res ne splača truditi.

Kaj bo torej dobrega, sem vzdihnila. Oj, je zasmrkala nečakinja, naslikati morajo tri prizore sreče, kot si jo predstavljajo v prihodnjem letu. Učitelj likovnega pouka je absolutno prepovedal risanje prašičev z jabolkom v gobcu, dimnikarjev, pikapolonic, štiriperesnih deteljic in konjskih podkev. Saj to za otroke niso nobeni simboli, sem pripomnila. A je mladi gospod sploh že videl podkev v živo? Mislim, da jim je učitelj skušal dopovedati, naj ne sprašujejo staršev, kaj so simboli sreče, ampak naj o tem sami premislijo, sem pripomnila. Ampak zakaj kar tri risbe? No, ker je imel učitelj gripo in morajo zdaj na hitro napolniti likovne mape, da jih bo ocenil.

Ni problema, je rekla babica in začela brskati po predalu s svinčniki in barvicami. O, seveda je, sem siknila in pred očmi se mi je prikazal največji cvek, kar sem jih kdaj fasala. Tudi moj učitelj likovnega pouka v osnovni šoli je namreč moral na hitro zapolniti likovno mapo in tako smo morali čez noč naslikati domačo žival, ki ne sme biti podobna nobenemu liku iz Disneyjevih risank. Vsa družina si je belila glavo, kaj naj ustvarim, in ko je imela babica vsega dovolj, je sliko narisala ona, češ da je edina umetnica pri hiši. Narisala je prelepega mačka, ki je sedel na preprogi, narisani z ravnilom, čeprav je učitelj ukazal, da tega pripomočka nikakor ne smemo uporabljati. Naslednji dan smo imeli likovni pouk zadnjo uro in tako sem lahko tekla domov, šola je bila blizu, po sliko, ki jo je dokončala bratova varuška. Skoraj me je kap, ko sem jo zagledala. Maček je bil črn, imel je modre oči, preproga je bila rdeča, stena pa rumena. Ubil me bo, sem rekla in učitelj (avantgardni slikar) bi me čisto zares prilepil na steno, če bi bilo to dovoljeno. Zapisal mi je tako velik cvek, da je segal še k sošolcema, ki sta bila v redovalnici pred in za menoj. Pritulila sem domov, kar je povzročilo, da sta šli babica in varuška naslednji dan zmerjat ravnateljico in ji mahat z mačkom pred nosom, češ, ali ni čudovit. V naslednjih letih sem slikala s prsti in z zaprtimi očmi in izdelki so učitelja tako navdušili, da jih je pošiljal na razstave, celo nekaj nagrad sem dobila. Ampak babičinega mačka mi kljub temu ni nikoli odpustil.

Zdaj se že nekaj dni prepiramo, kaj sploh je za koga sreča in kako, hudiča, lahko to naslikaš? Mulec hodi vsak dan ogledovat, ali smo že kaj ustvarili, jaz pa mu svetujem, naj si naredi selfije pred računalnikom, pred hladilnikom in pred kolesom, pa bo. Babica godrnja, da je treba nujno naslikati konja z jabolkom v gobcu in s podkovanim prašičem v sedlu. Bi bilo to dovolj avantgardno?

Objavljeno v reviji Zarja št. 1, 31. 12. 2018.