Rusko veleposlaništvo Svet24.si

Izgnani ruski diplomat naj bi zapustil Slovenijo

fantka Svet24.si

Drobna zadovoljstva vodijo v prostor neskončnih ...

1663812312-036mv Necenzurirano

Kakšna stavka? Največja zasebna klinika podira ...

janez janša, shod Reporter.si

Kdo ima koga za norca? Janša, večkrat v ...

slovenija odbojka najdic planinsec af Ekipa24.si

Kaj se dogaja v slovenski reprezentanci?! Novi ...

pakiranje Njena.si

Celotnega pakiranja in selitve v oddaji ne vidite

novak djokovic Ekipa24.si

Je zaradi tega počilo med Đokovićem in ...

Kolumna
Mikrokozmosa Križevniške in Savudrije

Mikrokozmosa Križevniške in Savudrije

Karmen Spacapan, 29.06.2022 10:00:27

Delite na:

O eni najlepših ulic v Ljubljani sem že ničkolikokrat pisala. Križevniška mi bo za vedno ostala v srcu, saj je resnično nekaj posebnega. Minuli teden smo se spet družili na prireditvi Križevniški sosed, ki je postala že tradicionalna. Kramljali smo z največjimi slovenskimi umetniki, igralci, kulturniki ..., in to tako, sila preprosto, brez nekih meja – vsi, ki smo bili tam, smo si bili enaki. Od peka, ki živi v ulici, do ene največjih slovenskih igralk in pomembnega politika. Nihče ni vzvišeno korakal z varnostnikom ob boku, čeprav bi marsikdo res lahko. Ampak ta križevniški dan je tudi zato nekaj posebnega, ker smo vsi na isti točki našega planeta, ki je od vseh nas. Nihče ni pomembnejši od drugega, nihče ni vzvišen ... Vsi smo praktično na »ti«. Večer je spet minil v zelo sproščenem vzdušju, v znamenju dobre kapljice, krasnega okolja in glasbe.

Na trenutke me Križevniška ulica celo malce spominja na vzdušje v avtokampu, kjer preživljam konce tedna in večino poletja. Tudi tam veljajo tako rekoč ista pravila. Čeprav sedimo v družbi znanega glasbenika, pomembnega direktorja ali političnega veljaka, smo si precej enaki. Tudi tam smo vsi na »ti« in sproščeni v prijetni družbi in tudi tam ni nikogar, ki bi bil vzvišen ali bi se delal pomembnejšega od drugega. Pa čeprav je v eni prikolici nekdo, ki postavlja keramiko, v drugi znan glasbenik, v tretji pa zelo znan podjetnik ... Zjutraj se ti trije možakarji veselo pozdravijo in mnogokrat tudi nazdravijo. In tudi tam je marsikaj v znamenju dobre kapljice, krasnega okolja in še bi lahko naštevali. Tako kot v srcu Ljubljane je tudi v Savudriji; in tako kot se lahko na Križevniški pojavi kdo, ki nekako ne spada v kontekst tega vsega lepega in sproščenega, se lahko pripeti tudi v mikrokozmosu avtokampa.

Po navadi so to ljudje, ki so prvič v kampu in ne poznajo pravil. Glasno postavljanje in kričanje, kazanje mišic in razstavljanje mega avtomobilov, glasna glasba iz ogromnih in oglušujočih zvočnikov – no, to nekako ni primerno za v kamp. Taki ljudje se navadno kar sami zavejo, da so šli čez mejo, in velikokrat zapustijo kamp. Če ga pa ne, se spremenijo in prilagodijo. In tudi na Križevniški je tako; če nanjo zavije kdo, ki je prepotenten, nesramen, ki bi se rad postavljal in kazal svoje mišice, se kmalu zave, da ta ulica ni namenjena temu in da je bolje, da vzame pot pod noge in zavije v neko drugo, mogoče nekoliko drugačno.