Mačka na strehi

Zgodaj zjutraj sva se napotila v bazen, mislila sva, da bo prazen, pa je bil tam za cel avtobus poskočnih upokojencev, trenirali so vodno aerobiko. Mlada dama, ki je poskakovala po robu bazena, nas je neusmiljeno gonila. Po tistem sva odtavala na masažo, jaz sem dobila drobnega, a zelo nasilnega Tajca. Glavo mi je pokril z brisačo, da ne bi videla, kaj počne, potem pa mi je neusmiljeno zvijal in gnetel vse, kar je dosegel. Sumim celo, da je nazadnje sedel na meni. Kakorkoli že, v sobo sem se privlekla popolnoma polomljena. Takoj sem ugotovila, da je imel cenjeni soprog s svojo Tajko precej več sreče. Zdaj pa dovolj teh aktivnih počitnic, sem si rekla in se zavalila s knjigo na balkon z razgledom na bazen in kopico sosednjih streh, ki se prelivajo druga v drugo. Očitno so hotel večkrat prizdali, sem si razložila. Prebrala sem stavek ali dva, ko se je s sosednjega balkona, ločena sta le z nekaj deščicami, oglasil telefon. »Ne boš verjela, kaj se je zgodilo, samo tebi povem, ti pa molči,« se je drla soseda v telefon. Zaupnih ženščin, ki jim je pripovedovala nenavadno zgodbo, je bilo vsaj šest in bi jih bilo najbrž še več, če vmes ne bi posegla usoda na strehi. Skratka, zelo glasna babetina je šla zjutraj v trgovino po časopis in čez pot ji je inila črna mačka. Menda je prav čakala nanjo, prej je hinavsko tičala pod grmom. Klinc, si je rekla gospa na sosednjem balkonu, saj menda nisem vraževerna – in je nadaljevala pot v trgovino. Ampak ko se je vračala, jo je mačka čakala skoraj na istem mestu in spet prečkala pot tik pred njo. Zdaj se je ženska neskončno ustrašila, tako zelo, da je naredila neznansko dolgo pot okrog hotela, da bi se izognila mačkinemu uroku. Kaj misliš, da to pomeni, bom izgubila službo, me bo mož pustil, bom dobila raka, je spraševala vsako zaupnico posebej. Potem je začela nenadoma kričati, kot da bi jo kdo ščipal s kleščami. Planila sem pokonci in pogledala na sosednji balkon. Ženska je kazala s prstom na sosednjo streho. Na slemenu se je pretegovala – črna mačka. Potem se je malo sprehodila sem in tja ter leno zlezla na sosednjo streho, pa še na eno. Občasno si je skrajšala pot kar čez žleb. Mačka na strehi? Miši tam najbrž ni, ptiči pa so. Najbrž si je nameravala privoščiti dopoldansko malico. Mene lovi, je rjovela soseda. Dajte no, sem jo tolažila, streha je hrapava in priročna za sprehod. Ker je bilo zelo vroče, se je mačka na koncu vendarle naveličala sončenja na strehi in je po velikanski gliciniji splezala na tla. Ampak naj me vrag, če ni čisto zares precej hudobno strmela v sosedin balkon. Najbrž pa tudi v moj.