Levinja - Želijo poteptati pravice otrok ...
V kuhinji vlada nered, ki ga narekuje nepomita posoda.
Večer je. V zibki v kuhinji spi dojenček in mi dela družbo. Poslušam glasbo. Peter Gabriel s pesmijo Don't Give Up zareže v jedro današnjega človeka. Dobra umetnost vsekakor nastavlja zrcalo družbi. In v kakšni družbi živimo? V družbi, ki se spravlja na najmlajše, jih napada in v obrambo izgovorov navaja zdravje. Ravnateljica je zgrožena in se počuti ogroženo, ko ji starš jasno napiše v mailu, da ne želi, da se njegovi otroci invazivno testirajo. Ona to vidi kot napad in izvajanje pritiska nanjo in razredničarke otrok. V katerem svetu živijo ti ljudje? Veliko smo potrpeli, počakali in razumeli, a pri otroku se vse konča. Mama postane levinja, ki brani svoje mladiče. Nihče ji ne bo govoril, kaj je dobro, kaj šele najboljše za njenega otroka. Samotestiranje v šoli, ki ga bo izvajal kdo? Kar otroci, sami? Medicinske sestre? Nekvalificirani? Kaj, če pride do komplikacij, kdo bo odgovarjal? Šola? Ta, ki je izvajal test brez prisotnosti starša? Otrok? Starš? Odloki, ki nimajo zakonske podlage, bodo krojili otroštva naših otrok? Levinja pride in raztrga tistega, ki ji rani mladiča. In prav je tako. Kako neumni smo ljudje! Podlegamo strahu, na katerem vlada širi svoje lovke, ki so se začele ovijati kot bršljan okoli nas. Ko jim je zmanjkalo municije, so se spravili na najmlajše. Zelo podlo, a zelo neumno. Podcenjujejo ljudi, sploh mame, saj je narava poskrbela, da ščitimo svoj rod. Pravice otrok želijo povoziti in poteptati kot bager, ki pride na svoje delovno mesto. In to v slabem letu dni. Učitelji in ravnatelji, ki se hvalisajo s svojim znanjem in ki jim tako gre za dobrobit otrok, naj kar stojijo za svojim katedrom in ponavljajo tekst: “KONVENCIJA O OTROKOVIH PRAVICAH sprejeta na Generalni skupščini Združenih narodov 20. novembra 1989 z resolucijo št. 44/25,v 19. Členu določa: ' Države pogodbenice bodo z vsemi ustreznimi zakonodajnimi, upravnimi, družbenimi in vzgojnimi ukrepi varovale otroka pred vsemi oblikami telesnega ali duševnega nasilja, poškodb ali zlorab, zanemarjanja ali malomarnega ravnanja, trpinčenja ...' Trikrat tedensko testiranje na način rinjenja palčk v nos otrok je neposreden poseg v telo otroka ter lahko povzroči telesno in duševno nasilje nad otrokom, kar je v nasprotju s Konvencijo o otrokovih pravicah Združenih narodov, katere vsebino je RS zakonsko ratificirala. Poseg v telo otroka predstavlja protipraven poseg v telesno in duševno zdravstveno stanje otroka, ki ima med drugim za posledico nastanek nepremoženjske škode, za povračilo katere storilec oziroma odgovorna oseba odškodninsko odgovarja. V praksi to pomeni, da nam je mnogim mamam prekipelo in da invazivno obliko testiranja v šolah ne bomo dopustile. Z veseljem bom vedno branila svoje otroke, ki jih napada vlada z nesmisli. Ravnateljici bom z veseljem napisala še en mail, ko mi bo podtalno nabijala slabo vest, ker branim svoje otroke in izrazim svoje mnenje, česar ne želim/nočem, da počnejo z mojimi otroki. Naj napada nazaj, a naj tudi ve, da levinja ne bo nikoli popustila. Samo prišla bo in zagrizla v meso napadalca, ki ji je ranil mladiče. In to večkrat, če bo potrebno.