Krasni novi svet robotov
Pričela se je druga sezona HBO-jeve futuristične serije Westworld, ki je v prvi sezoni orisala naslednje poglavje človeštva, sodobnega človeka pa prikazala kot sadista, ki je za izživljanje svojih fantazij izbral tehnologijo oziroma humanoidne robote.
Slednje je postavil v scenarij, mu dodal kulise in vse, kar spada zraven, določil čas predtehnološkega sveta (ameriški divji zahod v času kavbojev in Indijancev) in odprl zabavo za bogate, ki je nedolžna in disneylandovska zgolj na prvi pogled. Roboti, ki jih je človek ustvaril po svoji podobi, se svojemu stvaritelju in zatiralcu uprejo; prišel je njihov čas revolucije, kjer ni prostora za sočutje do tistih, ki so se nad njimi izživljali in jih imeli za igrače, potrošno blago. Westworld se v drugi sezoni bolj osredotoča na osebne zgodbe peščice robotov, ki iščejo svoj smisel v svetu, ki ni njihov, a bo to morda postal, saj jih ženeta zgolj dve stvari: želja po svobodi in želja po maščevanju. Osrednji liki odkrivajo, da so bili očitno skrivaj programirani, da razvijejo tudi svojo lastno voljo in celo čustva, ljudje okoli njih, krivi za marsikateri masaker, pa pod njihovimi streli padajo kot muhe. Čeprav v novi sezoni Anthonyja Hopkinsa ni več, je zgodba sodobnih frankensteinov postala še privlačnejša, saj so ravno na točki, da se prebijejo v zunanji svet, zunaj ograje, o katerem pravzaprav ne vedo ničesar. Prav tako se za zdaj še ne zavedajo, kako daleč sega človeška zloba. Zanimivo (in pohvalno) je tudi, da sta v ospredju močna ženska lika, ki imata vodilno vlogo, celo pri odločanju; moški za njima bolj kot ne capljajo. Westworld zapušča okove vesterna in prehaja v krasen novi svet (robotov).
