Ko tudi po petkrat na dan ni dovolj
Otoška dobrodelna organizacija Relate, ki pomaga parom premagati različne težave, s katerimi se srečujejo v različnih obdobjih zakonskega in drugih razmerij, je te dni opozorila nase s pozivom državnemu zdravstvu, naj pomaga ljudem z uradno še nepriznano zasvojenostjo s seksom.
Pri tem poudarja, da gre za »pohabljajočo« zasvojenost oziroma odvisnost in »kompulzivno motnjo v spolnem vedenju«. Osebe s to motnjo trpijo, pravijo pri organizaciji.
Kdaj naj bi uživanje spolnosti postalo kompulzivna motnja (bolezen)? Takrat, ko naj bi iskanje užitkov, povezanih s spolnostjo, postalo podobno potrebi po »zadetosti«. Ko seks potrebuješ kot alkoholik alkohol in narkoman mamila. Seksualni zasvojenci naj bi bili ljudje, ki imajo pri uživanju spolnosti občutek, da se ji prepuščajo »nekontrolirano«, pa naj se to dogaja s partnerjem, s pornografijo in samozadovoljevanjem ali z obiskovanjem prostitutk. Ko jih zagrabi, so brez zavor in zapor, pa čeprav jim to prinaša težave v razmerju, v službi oziroma v poklicnem življenju, v žepu (na bančnem računu) in tako naprej.
K Relate se je zatekla lepa 37-letna rjavolaska s tremi otroki Rebecca Barker, ki je javno zelo odkrito spregovorila o svoji zasvojenosti s seksom. »Zelo dobro vem, da obstaja. Ko je bilo najhuje, mi tudi po pet seksov na dan ni bilo dovolj. Seks je bilo prvo, na kar sem pomislila, ko sem se zjutraj zbudila. Kar naprej sem mislila nanj in kar naprej sem nadlegovala partnerja. Vse me je spominjalo na seks. Počutila sem se, kot da si vse moje telo želi seksati. Seks me je hitro pomiril, a ne za dolgo. Pet minut kasneje sem ga spet hotela. Sram me je bilo, da mislim samo na to. Čeprav ljudje ne morejo brati misli, mi je bilo med ljudmi zelo neprijetno. Postala sem samotarka.«
Njen partner je bil najprej zelo zadovoljen, po nekaj mesecih pa ga je veselje minilo. Začel se je spraševati, kaj je sprožilo veliko spremembo in stalna želja po seksu. Obtožil jo je, da ga je prevarala in da hoče z njim kar naprej seksati zaradi slabe vesti. Rebecca je prepričana, da je bila njena nenadna zasvojenost s seksom posledica poporodne depresije po rojstvu tretjega otroka, zaradi katere je začela obiskovati psihiatrinjo. In pomanjkanje serotonina, enega od treh hormonov, ki jim pravijo hormone sreče. Serotonin je tako imenovani nevrotransmiter, prenašalec informacij med možganskimi celicami, ki zagotavlja duševno uravnovešenost, dobro razpoloženje in mirno spanje. Ko se je znebila depresije, zamenjala službo, spremenila način življenja in se preselila v Francijo, je premagala zasvojenost s seksom, ki ga, kot pravi, spet uživa precej, a v normalnih količinah, ni pa povedala, kaj to zanjo pomeni.
Relate je samo ena od organizacij, skupin in strokovnjakov, ki že več let trdijo, da zasvojenost s seksom obstaja in da gre za motnjo v spolnem vedenju. Zato si prizadevajo, da bi Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) zasvojenost s seksom vključila na seznam, imenovan Mednarodna klasifikacija bolezni (ICD). Kaže, da so WHO prepričali in da se bo to zgodilo maja 2019.
Strokovni pa tudi ljubiteljski proučevalci razmerij in spolnosti, kot sem jaz, si še zdaleč nis(m)o edini o tem, ali je lahko človek, moški ali ženska, toliko zasvojen s seksom, da gre za motnjo. Nekateri se strinjajo z Relate, drugi pa mislijo, da gre samo za zelo močan libido oziroma hiperseksualne ljudi – ali celo, da gre samo za opravičevanje nezvestobe, češ, žena ali mož te ujameta z ljubimcem oziroma ljubimko, ti pa: »Če pa imam kompulzivno motnjo v spolnem vedenju ...«
(nadaljevanje in konec prihodnjič)
