Kje so otroci?! Tukaj ...
Šola na daljavo je dodobra spremenila naš način življenja. In če je bilo kakšnemu otroku sprva še zabavno in super, da je lahko doma, sedaj ni več tako.
Zdi se mi, da so nekako otopeli, manjka jim družba, manjka jim socializacija. Res je, da pouk sedaj poteka dokaj tekoče in da se otroci prek spletne kamere pogovarjajo s sošolci in učitelji, vendar to res ni to. In kaj se pripeti potem, ko »ugasnejo« šolo? Ko pritisnejo na tisti x, ki je na desni strani programa Zoom? No, dejansko ne vem, kaj počnejo drugi otroci, moj 13-letnik si privošči kratko pavzo, potem pa nadaljuje na spletu, natančneje na YouTubu. Ker sem jaz zaradi dela večinoma odsotna, si pač čas razporeja sam ... Tako kot večina najstnikov v državi, sklepam. Ti so res veliko na YouTubu, kjer gledajo razne vsebine, velikokrat tudi neprimerne, vendar tudi poučne, zabavne in zanimive. Če pogledam nazaj v čas, vidim, da sem Nikolasu kar precej »težila«, naj se vendarle »odlepi« od YouTuba in naj počne kaj drugega ... Seveda me kot pravi najstnik ni ubogal. In rezultat tega je, da je naredil svoj kanal, kjer veselo objavlja razne vsebine. Nikolas, ki si je za svoj YouTube alterego izbral ime Croasp, pač želi, da bi bili njegovi videi razumljivi tudi v drugih državah, in je kar izpopolnil svojo angleščino (pohvalno) ... Ker želi, da so videi dobro narejeni, pa se je lotil tudi montaže in dela z raznimi grafičnimi orodji (tudi pohvalno). Kmalu je ugotovil, da so tudi njegove risbe lahko zanimiva vsebina za YouTube, in tako je začel spet veliko risati in objavljati svoja dela (spet pohvalno) ... S prijatelji pa se je lotil celo glasbe in objavili so videospot, ki so ga pred ponovnim zaprtjem države posneli ob Gradaščici. Po drugi strani pa je prav zaradi tega nenehnega posedanja pred računalnikom nekako pozabil, da je življenje zunaj, na tratah, na igriščih ... da so sprehodi lepi, nabiranje kostanja, tekanje naokoli ... In to je absolutno slabo! Tega sicer trenutno ni, a se bo spet vrnilo in takrat se moramo tudi mi vrniti v pravo življenje. Sedaj smo skoraj vsi napol robotizirani in ne znamo več uživati v majhnih radostih. Verjamem, da je čas ponovnih druženj, sprehodov, zabav tik za ovinkom. Do takrat pa moramo zdržati in pri tem nam zelo pomagajo tudi zanimive oddaje in filmi, ki so na sporedu na raznih televizijskih kanalih. Pa ne pozabimo na knjige in pogovor z domačimi, tudi prek spleta – če so daleč in če se ne moremo videti, zakaj pa ne? To nam omogoča prav razvoj tehnologije, spleta, omrežij ... Zamislite si, da tega sedaj ne bi bilo ...
