tanja žagar Odkrito.si

Tanja Žagar tega ni mogla obdržati zase!

IMG_5081 Svet24.si

Kemal iz serije Moja boš bo prvič postal očka

Jesen Petisvet

Čaka nas pretresljiva jesen 2018!

voznik avtobusa, najstnik Svet24.si

VIDEO: Šolar je stekel pred avtobus, žalil ...

Mary Svet24.si

Šokantni urnik danske princese v New Yorku

maja zupan miss 2017 Najstnica.si

VIDEO: Kako se pripraviti na lepotno tekmovanje?

tanja ribič Njena.si

Tanja Ribič navdušila s fotografijo v spodnjem ...

Kolumna
Hrana in pijača

Hrana in pijača

Majda Juvan, Zarja, 13.04.2018 16:31:18

No, pa smo preživeli še eno veliko praznovanje.

Delite na:

Velika noč ni le verski, temveč je tudi tradicionalno družinski praznik. Za večino priložnost za kak dan več z družino, za trgovce zmaga cenovno nedopustno razvrednotenih potic, pršutov in šunk. Vedno nergam, vem. Živim v primestju in v bližini je vedno več kmetij, kjer ljudje svoje pridelke in izdelke prodajajo kar na pragu. Samo na splet grem in jih najdem. Kdaj, kje, kaj. Če se mi niti to ne da, grem lahko na lokalno tržnico. V Medvodah jo imamo dvakrat na teden. Če hočem kupiti skuto iz mleka krav, ki ne vidijo silaže, moram biti zgodnja. Za prvi domači motovilec so vrste. Mnogi raje nabirajo regrat po okoliških travnikih. Ampak priznam, mene ne mika. Po prvem marcu, ko skopni sneg, zemlja pa odmrzne, je v skladu z našo zakonodajo dovoljeno gnojenje z gnojevko. Saj tudi jaz vem, da kruh ne smrdi, a če ni treba, se takemu regratu ognem. Tudi tistemu, kjer je na travnikih več psov kot ljudi.

Tole sobivanje v predmestju zahteva kar nekaj vzajemne potrpežljivosti, in spomladi so okna, ki res dobro tesnijo, zelo priporočljiva. A kar je res, je res, kmetje so bili v tem našem okolju praviloma prej kot mi, ki zdaj vihamo nosove nad okoliškimi vonjavami, o katerih prav nič ne razmišljamo, ko pridemo na kmečko dvorišče ali tržnico kupit tisto, kar tam zraste ali se vzredi. In praviloma zelo lepo diši.

Ljudje smo vedno bolj zagledani in prepričani v svoj prav. Moje pravice, moji interesi, moj ego. Jaz, jaz, jaz. Kaj bo s tistimi, ki rastejo za nami, nas ne zanima. In ta egoizem, ki ga tako radi zapakiramo v pravico, je v Sloveniji postal naravnost grozljiv. Nekaj, čemur smo svojčas rekli nacionalni, širši lokalni ali pa vsaj krajevni interes, recimo skupno dobro, ne obstaja več.

Tisti, ki se, tako kot jaz, pogosto vozite po primorski in nato naprej po štajerski avtocesti, veste, kakšna katastrofa je dejstvo, da vsega tega tovornega prometa, ki se od Luke Koper vali proti Madžarski in naprej, še desetletja ne bomo mogli spraviti na vlake. Kar mene zadeva, res upam, da nam ga bodo speljali sosedje. Če ne znamo, pač ne znamo. Če lahko vso državno upravo s sodišči vred sesuje državljan, ki ni sposoben razumno povedati niti enega konsistentnega stavka, pa morda ta naša državnost le ne sloni na tako zelo trdnih in razumnih temeljih, kot nas prepričujejo. In ker je tako, je verjetnost, da še veliko let ne bomo imeli ne drugega  tira ne  tretje osi in ne dovolj elektrike, zelo velika. Da o peripetijah s Hrvaško niti ne govorim. Če lahko z domnevno vrhunskimi strokovnimi ekipami, ki sedijo po ministrstvih, uradih in univerzah,  mimogrede pometejo Viliji in drugi penzionisti, ki po tekočem traku ustanavljajo takšne in drugačne civilne iniciative, ste lahko prepričani, da nas bodo sosedje pohrustali za malo malico. V mnogočem so nas že.

Ljudje bodo vse povedali na volitvah. Največ z udeležbo.

In kaj imajo z vsem tem prazniki? Nič kaj dosti. Morda je še najbolje to, da si malo oddahnemo od vsega tega cirkusa. In medijev. Sama sicer še vedno mislim, da so ti predvsem refleksija družbe in dogajanja. A če mediji bolj kot svojemu poslanstvu sledijo duhu forumskih pogromov, je morda konec demokracije, kot berem, res  blizu. Če najudarnejše novice nekdaj kredibilnih medijev postanejo Trumpove pornozvezde, Zahović in do tvorca svojih največjih uspehov presenetljivo nespoštljivi Peter Prevc, nekaj res ni v redu. Zelo ni v redu. Že zaradi naših otrok in vnukov bi morali o tem govoriti bolj naglas.