Stanislav Štuhec Svet24.si

Kam je odšel Stanislav Štuhec? Svojci ga ...

Naj blok stoji na Pavšičevi ulici Svet24.si

Foto: Ponovno izbrali najlepši blok v Ljubljani

Damjan Žugelj Necenzurirano

Slovenski Watergate: tožilstvo zahteva preiskavo ...

asta-vrecko Reporter.si

Blamaža: levičarka Asta Vrečko namesto ...

mattias skjelmose Ekipa24.si

Groza! Tresočega kolesarskega zvezdnika so komaj ...

kyle-marisa-roth Odkrito.si

Nenadna smrt znane TikTok vplivnice

elsnik Ekipa24.si

Uh, kakšne besede! Kapetan Olimpije Elšnik po ...

Kolumna
HP-ja ni več

HP-ja ni več

Karmen Spacapan, 03.08.2022 07:00:23

Delite na:

Minuli konec tedna sem se v kamp odpeljala z vso »bojno opremo«, odločena, da bom posnela nov podkast. Njegova tematika naj bi bila strašljiv požar na Krasu iz prve roke, saj tam živi kar nekaj mojih prijateljev iz kampa. Med njimi sta Denis in Irena, ki sta mi že po telefonu sporočala novice o tem, kar se dogaja tik pred njunim pragom. No, vzela sem zelen nahrbtnik, v katerem imamo shranjene mikrofone, in svoj prenosni računalnik ter se podala v akcijo. A ta je trajala ravno toliko časa, da sem ugotovila, da računalnik ne daje več znakov življenja. »Drama« se je začela. Na srečo je ravno tisti dan v Savudrijo iz Pirana prikolesaril moj bratranec Peter, ki je profesor elektrotehnike na srednji tehnični šoli v Novi Gorici. Še preden sem mu na mizo postavila kozarec vode, je pred njim končal moj računalnik. »Kaj bom brez njega?! Kako bom delala? Kako bom zdaj posnela podkast?« Peter je mašino odprl, odvil do zadnjega minivijaka in kmalu ugotovil, da gospodiču HP-ju ni več pomoči.

Neki del v njegovi zapleteni notranjosti je namreč doživel neprijeten kratki stik, kar sem še sama opazila, saj se je pojavil miniaturen košček umazanije, smrdeče po zažganem. Računalnik je skrbno zaprl in rekel: »Operacija uspela, pacient ni preživel.« Nasmejala sva se. Vseeno sva šla do Irene in Denisa ... a brez mikrofonov in računalnika. Sedli smo za mizo in se sproščeno pogovarjali o vsem, kar nam je padlo na pamet – ne da bi se ukvarjali s tem, da moramo kar koli posneti, dokumentirati in podobno. Skratka, en dan umirjenega druženja brez obveznosti, in moram vam povedati, da je bilo prav super. Kasneje sta se nam pridružila še Andreja in Matjaž in na mizi se je kar naenkrat pojavila družabna igra Male sive celice. Večer je bil prekratek in zabavali smo se kot nekoč: na analogni način, brez računalnikov, telefonov in opreme za snemanje. Lepo. Tu in tam si moramo oddahniti, in to prav vsi – tempo življenja je namreč iz dneva v dan hujši, kar resnično ni dobro za nas in naš notranji mir. Tega pa vsi krvavo potrebujemo, mar ne?