Glasbeni veterani 2
Ni prostora za starce, tokrat drugi del.
Poglejmo najprej na Otok, kjer se je malce presenetljivo najvišje uvrstil mojster črno-belih tipk Rick Wakeman, seveda bolj znan kot član skupine Yes. Tudi tokrat je posegel po znanih in popularnih skladbah in jih posnel le s svojim klavirjem, a Piano Odyssey je vseeno prilezel do solidnega sedmega mesta. Sedem mest niže srečamo Elvisa Costella in album Look Now, naslednji dve mesti pa sta rezervirani za stare posnetke dveh, ki ju ni več z nami: 12. mesto za Princea in 19. mesto za Davida Bowieja. Pri nas kaj takega seveda ni mogoče, pa čeprav smo v zadnjih letih tudi mi izgubili nekaj znanih glasbenikov. En teden kasneje se je na 19. mestu znašel tudi kitarist ameriškega tria ZZ Top Billy Gibbons (doma v Ameriki je prilezel le do 73. mesta), na 44. mesto pa so se uvrstili člani stare angleške skupine Hawkwind (mimogrede, svoj prvi album so izdali že leta 1970), ki so z akustičnim albumom Road To Utopia pristali na 44. mestu. No, še za večje presenečenje pa so poskrbeli člani tudi pri nas popularne skupine Uriah Heep, saj se jim je na angleško lestvico uspelo vrniti po dolgih 33 letih! Album Living The Dream se je znašel na 57. mestu, kar pa je še vedno precej bolje kot 97. mesto vsem dobro znanega Erica Claptona. Po dolgih letih se je tudi on končno odločil posneti božično obarvano ploščo, no, tudi na oni strani Atlantika so album Happy Xmas bolj slabo sprejeli, saj ga srečamo na skromnem 168. mestu. Se pa lahko z lepim uspehom pohvali nekdanji pevec popularne ameriške skupine Foreigner Steve Perry. Album Traces je luč sveta ugledal po dolgih in sušnih 24 letih in s šestim mestom je 69-letni Steve dosegel svojo najboljšo solo uvrstitev! Mimogrede, najnovejša ameriška albumska lestvica je spet v znamenju hip hop in rap izvajalcev. Med prvimi petnajstimi albumi najdemo reci in piši kar enajst tistih, ki niso za moja ušesa. Kot vse kaže, tudi naša Melanija nima moči, da bi spremenila stvari na bolje.