Dva lepa in en manj lep dogodek

Pred nekaj dnevi me je kolega vprašal, od kod dobivam navdih za svoje uvodnike. Povedala sem mu, da neposredno iz življenja, iz tistega, kar se dogaja okoli nas. In minuli teden se je dogajalo toliko, da bi potrebovala vsaj tri cele strani, da bi na papir zlila vse svoje misli. Prvo, kar bi omenila, je začetek nove radijske zgodbe z imenom Best FM. Bila sem v studiu, ko je Neva štartala z novim radijem. No, v studiu nas je bilo kar lepo število – vsi tisti, ki verjamemo v ta projekt in ki smo prišli pozdravit novo, res nekoliko drugačno zgodbo. Z druge strani oceana se nam je javil celo Luka Dončić, ki je več kot fantastična popotnica. Kar pa me je prav presunilo in mi skoraj spravilo solze v oči, je bila zagnanost te mlade ekipe, s šefico Ano na čelu. Voditeljica Nevenka Stepan je imela v očeh tak žar, tako energijo, toliko pričakovanja. Česa takega že dolgo nisem videla, in če sem se bala, da smo vsi postali apatični in zlepljeni, zliti z našimi naslonjači, čakajoč, da dnevi minejo, sedaj vidim, da ni tako. Kapo dol celi ekipi, kajti taka energija, kot jo je bilo čutiti v tistem studiu, je dandanes res nekaj posebnega.

Druga zadeva, ki se mi je pripetila minuli teden, je obisk otvoritve Centra La Vie v Kostanjevici na Krki. Krasen objekt, krasni in spet zagnani ljudje, polni načrtov in volje do dela, do ustvarjanja novih zgodb. Ko sem se vozila proti temu mestecu, sem sama pri sebi zgroženo ugotovila, da sploh ne poznam naše države. Preveč časa sem za računalnikom, preveč časa sem v virtualnem svetu in izgubljam dragocene trenutke, ki bi jih lahko preživela v raziskovanju krajev, ki jih še nisem nikoli obiskala. Kostanjevica je res nekaj posebnega, pravi mali biser, tisto noč sem celo sanjala, da sem se preselila tja … Neverjetno, kako me je to mestece očaralo.

Tretja zadeva, ki pa nikakor ni prijetna, pa je izključitev italijanskega igralca Enrica Montesana iz italijanske različice oddaje Zvezde plešejo. Enrico, ki je znan po tem, da je velik upornik, je imel med vajami za oddajo, ki jih seveda snemajo in tudi predvajajo, oblečeno zelo sporno majico z desničarskim simbolom X Mas. Zaradi tega so ga (dan potem) izključili iz oddaje. Seveda, logično – nikakor se fašističnih ali kakorkoli nestrpnih misli ne sme izpostavljati na javni televiziji, sploh ne med najbolj gledano oddajo. Kljub temu da se je Enrico opravičil, češ da je zbiratelj tovrstnih majic (kar mu sicer verjamem) in da ima doma ogromno zbirko, ki gre od izrazito levičarskih pa tudi do desničarskih, se mi resno zdi, da je šel čez mejo.

Ampak … Ker sem delala na televiziji in vem, kako potekajo snemanja, in vem, da je vse, kar pride na TV ekran, stokrat pregledano, da so majice z vsemi, tudi športnimi in spornimi simboli, prepovedane, nikakor ne verjamem, da nihče na italijanski televiziji tega ni opazil. Vse, kar gledamo na televiziji, pa čeprav je videti kot zelo spontano, je načrtovano, ima za seboj skrbno napisan scenarij in vojsko ljudi, ki pri tem sodelujejo. Zato se mi zdi, da vodstvo italijanske televizije vsem nam prodaja bučke, kar res ni v redu. Čeprav so se strogo opredelili proti Enricu in ga črtali iz vseh programov, je dejstvo, da bi sankcije morale leteti tudi na tiste, ki so to (po mojem mnenju – zanalašč) spustili v dnevne sobe milijonov ljudi in potem s prstom pokazali na skoraj 80 let starega in vedno nekoliko spornega igralca, ki se je (po mojem mnenju) zapletel čisto nevede in ki se sedaj sam sooča z vsemi posledicami, pa čeprav so ustvarjalci oddaje dobro vedeli, kakšno majico ima Enrico na sebi … Nekoliko hinavsko.