grizenje nohtov, okužba Svet24.si

FOTO: Zaradi grde razvade staknil okužbo in ...

025mv Gotar Dobra karma

»Podrla sva tabu starejša ženska – mlajši moški«

profimedia-0492510267 Svet24.si

Ljubezensko prekletstvo najbolj znane kraljevske ...

kornavirus, testiranje, pacient Svet24.si

Prvi sum koronavirusa pri naših severnih sosedih,...

fantasy-4655368_1920 Dobra karma

Tarot napoved: ne vztrajajte v nečem, kar vam ...

sara2 Njena.si

Neprepoznavna: Sara iz Reke ljubezni si je nadela ...

mijo Njena.si

Mijo presenetil: Seks v šovu Sanjski moški?!

Kolumna
Dedek Mraz

Dedek Mraz

Karmen Spacapan, 26.12.2019 10:21:35

Delite na:

Nekdo, ki ga imam v teh dneh še posebej rada, je Dedek Mraz. Imam to srečo, da ga osebno poznam. Ja, prav ste prebrali. Pred nekaj dnevi sem se spet pogovarjala z njim in povedal mi je marsikaj zanimivega. Med drugim mi je povedal tudi to: »Ko v teh prednovoletnih dneh hitim skozi mesto, so ljudje, ki me zagledajo, navdušeni. Z veseljem, s smehom in srečo na ustih me pozdravljajo. Pri odraslih gre pač za nostalgijo, spomin na čas otroštva, čas novoletnih praznovanj in na trenutke, ko nas je nekdo obdaroval. Danes sta nam že nasmeh in prijaznost darilo, saj postajamo vse bolj zoprni v medčloveških odnosih. Človeško nas razveseli še tako drobna prijaznost sočloveka, kot so pozdrav, nasmeh in prijazno voščilo. Velikokrat se je že zgodilo, da je kakšen zelo majhen prišel k meni po darilo in je bil nerazpoložen s kislim obrazom. Vprašal sem ga, ali bo bombon, vedno jih imam v žepu, in oči so se mu kar zasvetile. Na darilo je skoraj pozabil. Niso otroci materialisti, ampak starši, ki tudi na teh prednovoletnih obdarovanjih tekmujejo, kdo bo zavil večje darilo. Otroku pa je bil pomembnejši bombon iz rok Dedka Mraza. Veseli me, da je ljudi, ki jim pomeni to, da za otroke pripravijo lutkovno predstavo, obisk Dedka Mraza in skromno obdaritev, v Sloveniji še zmeraj zelo veliko. Tako veliko otrok zaradi Dedka Mraza prvič zaide v gledališče in se navdušijo za lutkovne predstave, potem pa tudi med letom obiskujejo predstave.«

Ob teh njegovih besedah sem se spet spomnila svojega očeta Nina. On je bil goriški Dedek Mraz. Spomnim se, da sem bila tako zelo ponosna nanj, ko je z bomboni obdaroval moje prijateljčke. Veselo sem capljala ob njem in se trudila, da ne bi razkrila resnice. Čeprav sem sama resnico izvedela že kot štiriletna punčka. S tatom sva namreč šla na smučanje in si je poškodoval koleno. Ko je čez teden dni v šempetrski dvorani prišel težko pričakovani dan obiska Dedka Mraza, sem takoj opazila, da tudi Dedka Mraza boli noga. Hm ... Ni mi dalo miru in sem začela raziskovati. Kmalu sem našla še nekaj dodatnih podobnosti, in ko je pristopil do mene, sem ga pocukala za brado. »Tata?!« sem zašepetala, da me drugi otroci ne bi slišali. On se je le nasmehnil in rekel: »Pssst! Bodi pridna, moja Karmen!« Veselo sem odskakljala do mame Lidije in ji povedala skrivnost: »Veš, tata je Dedek Mraz! Joj, kako sem srečna!«

Dragi bralci, čim več sreče, zdravja in ljubezni tudi v letu 2020, pa ne zamudite današnjega sprevoda!