Dan, ko je ...
Dan zmage nad fašizmom in dan, ko je bila leta 1945 osvobojena Ljubljana, tudi s pomočjo mojega pokojnega očeta. 9. maj 1969 pa se je zapisal kot dan, ko je v študentskem naselju pričel oddajati Radio Študent, medij, kjer sem dobro leto pozneje, po tem, ko sem zmagal na glasbenem kvizu revije Mladina, pričel svojo bogato glasbeno kariero.
Ob tej priložnosti bo danes v Križankah koncert (mimogrede, na Kongresnem trgu bo hkrati veliki koncert ob dnevu Evrope, v Stožicah pa bo pel srbski pevec Željko Joksimović), a če mislite, da so me povabili na ta dogodek, se motite.
9. maja 1987 sem na Gospodarskem razstavišču organiziral lepo obiskan koncert Ne čakaj na maj, kjer mi je uspelo zbrati izvajalce, kot so Bele vrane, Jutro, Oko, Tomaž Pengov (letos septembra bi praznoval 70 let ) in YUNK (Junaki nočne kronike, pri katerih je takrat prepeval Janez Bončina - Benč). Enajst let pozneje smo na Evroviziji v Birminghamu držali pesti za našega Vilija Resnika in njegovo Naj bogovi slišijo. Zmago je takrat v Izrael odnesel/odnesla Dana International z Divo, ravno tam pa bosta letos slovenske barve branila Zala Kralj in Gašper Šantl. Danes imata prvo generalko, a čeprav me s pesmijo Sebi nista prepričala, bom vseeno držal pesti, da se jima uspe uvrstiti v finale. Vilijeva balada Naj bogovi slišijo se je kljub 18. mestu obdržala do današnjih dni, njuna pa ... Ne vem, kaj si o skladbi Sebi misli Pero Lovšin, a njegova Marija, pomagaj mi je že dolgo slovenski zimzelenček. S svojimi Sokoli je bil 9. maja 1991 popevka dneva na Valu 202, družbo pa mu je takrat delal komaj 20-letni angleški pevec Chesney Hawkes s svojo največjo uspešnico The One and Only (kar pet tednov na prvem mestu v Angliji!).
