ČEZMEJNO!

Zgodnja indoktrinacija svobodomiselnosti in širokega pogleda onkraj svojih kulturnih meja vedno znova obrodi sadove, saj v sebi nosim dedno strast do potovanj. Nisem bil rojen s srebrno žlico v ustih, mi je pa kot mulcu bilo marsikaj omogočeno in za to se nimam nikomur drugemu zahvaliti kakor lastni družini. Ta široka paleta poznanih obrazov je že zgodaj spoznala, da mi bo v življenju bolj služil jezik kot pa roki, zato so me pustili, da jadram na valovih lastne radovednosti. Poneslo me je na različne konce in kraje. Sam verjamem, da je človek doma tam, kjer se duša udomači. In včasih ji to uspe večkrat. Ni lahko biti njen nosilec, a brez nje nimamo kaj iskati na tem širnem svetu. 

Vendar tokrat ne bom šel daleč, včasih je treba le zaviti proti Hodošu in čez mejo na Madžarsko. Bodoča žena je Prekmurka, zato se že dolgo ravnine ne branim. In sva šla. Tja čez mejo, da bi se imela čezmejno lepo! In res je bilo, pozabiš na vse skrbi, inflacijo in druge sitnosti. Dan je pozabil na lastno težo in nas obsijal z bliščem sončnih žarkov. Madžarska trgovina te preseneti s kakšno res dobro čokolado, bonboni in kosmiči, ki jih na drugi strani meje ni. Le dobrih 200 metrov po mejnem prehodu v vasi Bajansenye pa me je čakal izvrsten som s krompirjem. Dan, ki ga ne pozabiš zlahka. Od spominov živimo, da bi nove spomine ustvarjali.