Čas
Prazniki so tukaj. Bolj se bliža večer, ko bomo skupaj odpirali darila pod smreko, bolj se mi zdi, da mi je iz leta v leto težje priskrbeti prava darila oziroma taka, ki bi res zelo razveselila tistega, ki ga prejme. Če začnem sama razmišljati, kakšno darilo bi rada našla pod smreko, se ne spomnim prav ničesar. Kot majhna deklica sem si želela zbirko Disneyjevih knjig, barbiko, kitaro, klavir ...
Dandanes pa ne morem reči, da si želim neki parfum, nov šal ali neko novo obleko. Vse to si lahko kupim sama. Darilo, ki bi si ga najbolj želela od svojih bližnjih, je tako, ki ga najtežje dajo. Žal! Darilo, ki si ga letos najbolj želim, je čas. Od ljubljene osebe si ne želim, da mi podari drag parfum ali zlato verižico, želim si le njegovega časa. Obenem razmišljam, da si najbrž tudi on želi čim več časa z mano, skupaj, sproščeno. Z gotovostjo vem, da bi bil tudi moj sin najbolj vesel, če bi pod smrečko dobil moj čas. Seveda bi sprva debelo gledal, ampak potem, ko bi mu pojasnila, kaj to pomeni, bi bil bolj vesel kot kateregakoli drugega darila. Jah, dragi naši bralci ... Čas je tisto, česar nam vedno primanjkuje.
Čas za nas, za naše ljubljene. Zakaj smo se znašli v tem položaju? Ker je boj za preživetje iz dneva v dan težji, ker prevečkrat ne znamo reči ne, ker nekateri dobesedno zlorabljajo nas in naš čas ... Spet sem popolnoma »zafilozofirala«, ampak želim vam povedati, da je prav čas, ki ga preživljamo skupaj, tisto, kar nam bo za vedno ostalo v spominu. Nikoli ne bom pozabila večera, ko mi je oče podaril nove smuči. Joj, kakšno veselje, kako so bile lepe, elanke, krasne RC ... Gledala sem jih ves večer in naslednji dan svoji prijateljici Miji ponosno povedala, da imam nove smučke. No, niso bile smuči tisto, kar me je najbolj osrečilo, temveč čas, ki sem ga preživela s tatom Ninom in mamo Lidijo na smučišču na Lovkah.
Cele počitnice sem uživala z njima in nikoli ne bom pozabila tistega krasnega časa, časa, ki ga več ni ... Takrat so si namreč starši lahko privoščili čas za otroke in nam podarili nepozabne spomine, pa ne v obliki dobrin, temveč v obliki skupaj preživetih nepozabnih trenutkov. Žal je zdaj čas daleč najdražja stvar in zelo, res zelo malo ljudi si lahko privošči svojim ljubljenim podariti to najlepše mogoče darilo. Ljudje, bodite prijazni do svojih dragih, do prijateljev, predvsem pa bi rada, da bi tudi delodajalci v Sloveniji dojeli, da se človeka ne kupi. Vsak mora imeti nekaj časa zase in za svojo dušo. Na srečo delam v prijaznem podjetju, ki nas zna ceniti in predvsem naš čas. Žal pa v Sloveniji ni veliko takih podjetjih, žal mnogo preveč ljudi ne more lepo živeti, ker preprosto nimajo več časa. Žal jih osebno poznam preveč ...