Čas ...
Danes se mi zdijo zvezde ... Na prste stopim in so tu. Polne žepe jih prinesem! Verjame sreča vitezu?
V teh dneh se tudi meni zdijo zvezde na dosegu roke. Le na prste je treba stopiti in se jih lahko dotaknem ... Kot je o tem prepeval Zoran Predin v zasedbi Lačni Franz, nekoč, kar veliko let nazaj, ko sem kot najstnica poslušala njihove skladbe.
Te so bile drugačne od drugih, ki so se takrat predvajale na radijskih valovih. Vsakič, ko slišim Zoranov glas, se vrnem nazaj v čas in ugotavljam, da ta neizprosno teče … Prav nesramen se mi že zdi ta čas, nepravičen, krut, ubijalski. No, prav takšen tudi je. Življenje pač. Zato sem se odločila, da se ne bom več obremenjevala s časom, z leti, s pričakovanji drugih ljudi. Vsak se mora osredotočiti nase.
Življenje je treba vzeti v svoje roke. Ko enkrat ugotoviš, da si tukaj in zdaj, potem vse postane veliko lažje. Pretirana pričakovanja bom spravila v predal, ključ pa nekam skrila. Ugotavljam, da so lepe stvari tiste, ki so najbolj preproste, najbolj vsakdanje … Kako lep je lahko večer, ko skupaj z nekom, ki ga imaš srčno rad, zalivaš rožice ... Ničesar drugega ne potrebuješ. Le pristen stik z osebo, ki ti je draga, in vse je lepše. Čas je za trenutek manj ubijalski in krut.
Spontanost je tisto, kar naredi življenje polnejše. Pretekli teden sem se s prijateljicama in ustvarjalkama revije, ki jo držite v rokah, Tejo Pelko in Sonjo Javornik, odpravila na enega od koncertov TrNOVfesta. Večera sploh nismo načrtovale. Tja smo se odpravile in uživale. Preprosto, kot je treba. Ob meni je bil tudi nekdo, ki sem ga spoznala pred kratkim in zaradi katerega sem spremenila pogled na mnogo stvari – spontano se je zlil z nami, lepo nam je bilo ... Kaj sem želela povedati tokrat? Hm, ne vem, mogoče to, da je treba izkoristiti vsak trenutek in se ne obremenjevati s tem, kar bo, ne bo ali pa mogoče bo. Vsak odgovarja sam sebi in prav vsak lahko stopi na prste, se dotakne zvezd in jih prinese polne žepe. Kot je nekoč o tem prepeval Zoran Predin, s katerim se je na strani 24 pogovarjala Sonja Javornik. Zapomnite si – vsak od nas je lahko zmagovalec!
Prijetno branje.
