Čarobnosti
Čeprav sem zaprisežena Goričanka, moram povedati, da mi je Ljubljana res segla globoko v srce ... Brez zadržkov lahko rečem, da sem ljubiteljica urbanega življenja, tega sem okusila že kot študentka v Trstu, kjer ni minil dan, da se ne bi sprehodila po ozkih tržaških ulicah in vdihovala morski zrak, pa ne glede na močne sunke burje, zaradi katerih res nikoli nisem imela lepe frizure.
Preizkusila sem seveda tudi življenje na podeželju in mi nikakor ni ustrezalo. Res je, da sem takrat navezala nekaj pristnih stikov s sosedi in sovaščani, vendar mi je ves čas nekaj manjkalo ... Ljudje smo si pač različni. Zdaj, ko spet živim prav v osrčju mesta, se zavedam, koliko lepega mi mesto ponuja. Ulica, v kateri živim, je za mnoge ena lepših v Ljubljani – tudi zame seveda! V teh prazničnih dneh je ta ulica še veliko lepša in radostna, polna je krasno okrašenih smrečic, za katere so poskrbeli otroci iz okoliških šol in vrtcev. Ko odprem okno, me doseže vonj po praženih dobrotah, pomešan z vonjem kuhanega vina in medice. Lučke, ki krasijo mojo ulico, pa so komunalni delavci nastavili tako, da segajo prav od okna moje spalnice do okna sosedov. Nekako mi sploh ne bi bilo treba okraševati stanovanja, saj le zavese odgrnem in je že vse krasno okrašeno ... Tega se zaveda tudi naš maček Luci, ki večino večerov preživlja kar na oknu in opazuje vrvež pod njim.
Rada se sprehajam po krasno okrašeni Ljubljani, za katero je spet zelo dobro poskrbel naš župan Zoran Janković. Nad Ljubljano in vsemi radostmi, ki jih ta ponuja, je nedvomno navdušen tudi njegov sin Jure, ki smo ga srečali na enem od mnogih ljubljanskih dogodkov. Z družbo se je zabaval na rockerskem večeru, polnem pozitivnega rock'n'rolla, lepih deklet in žuboreče prijateljske energije ... Slednjo sem tudi sama začutila, vendar se je žal kar nekam razblinila. Hm, moram povedati, da so razmerja med moškimi in ženskami lahko precej zapletena ... Obstajajo pa tudi taka, ki nam kljub mnogim preprekam še vedno dajejo upanje, da ljubezen je in da ne pozna meja, tudi starostnih ne. O tem se je kolegica Teja Pelko pogovarjala s postavno mamico Oriano Girotto, ki je že nekaj let v srečni zvezi s kitaristom Maticem Ajdičem. No, jaz pač nimam take »sreče«, kot jo ima Oriana – ne razumem takih, ki mi prekrižajo pot in ki bi radi nekaj predalčkali in opredeljevali ... Zame ne obstajajo resne ali neresne zveze, zame so tu le zveze – prijateljske, družinske, ljubezenske ... Zakaj moramo vedno nekaj opredeliti, predalčkati, definirati, nalepiti neko etiketo? V trenutku, ko to naredimo, vse izgubi svoj čar.
