Bilo je nekoč ...
Tako se začne vsaka pravljica. Seveda je mnogim najbolj v spominu ostal kultni vestern iz leta 1968 Bilo je nekoč na Divjem zahodu (Once Upon a Time in the West), ki sta ga naredila režiser Sergio Leone in filmski skladatelj Ennio Morricone. Naslov sta skoraj dobesedno ponovila leta 1984, ko je nastal film Bilo je nekoč v Ameriki (Once Upon a Time in America), kar je kultna drama z enako pomembno filmsko glasbo.
Poznamo še kar nekaj bolj ali manj uspešnih filmov z začetkom naslova Bilo je nekoč ... Zdaj je enega naredil tudi Quentin Tarantino – Bilo je nekoč ... v Hollywoodu. Vsekakor film, vreden ogleda. Če ne zaradi drugega, zaradi zgodovine in spomina na vse, kar je bilo nekoč.
Gre za dramo, za film v filmu, o filmu in tem, kako filmi nastajajo, ljudje izginevajo, pa o filmih za filmskimi kamerami in zakaj so prav ti mnogo pomembnejši kot oni na platnu. To je zgodba o igralcu in njegovem dvojniku (kaskaderju), ki se odpravita na pot, da bi našla svoje mesto pod soncem v neizprosni filmski industriji davnega leta 1969. Dogaja se v Los Angelesu ob vrhuncu hipijevskega Hollywooda.
Glavna junaka filma, Rick Dalton (Leonardo DiCaprio), nekdanja zvezda kavbojske TV-serije, in njegov dolgoletni dvojnik Cliff Booth (Brad Pitt), se borita za uspeh v svetovni prestolnici filmske industrije. Rick ima slavno sosedo Sharon Tate (Margot Robbie), pri vsem tem pa ne manjka niti Roman Polanski (Rafal Zawierucha). Res.
V izmenjavi vlog, kjer igralci igrajo igralce, se mimo kamere sprehodijo še James Stacy (Timothy Olyphant), Pussycat (Margaret Qualley), Marvin Schwartz (Al Pacino), Steve McQueen (Damian Lewis), Charles Manson (Damon Herriman), Bruce Lee (Mike Moh) in sam predsednik Abraham Lincoln (Robert Broski), če se osredotočimo le na nekatere.
Film je tipično tarantinovski z vsem, kar pač spada zraven. Pred nedavnim je prepričal celo filmski festival v Cannesu, da je nekaj posebnega. Prepričajte se torej še vi, kako je bilo nekoč.