"Mar živimo v matrici?"

 Češ da nam bo 2021 najbrž prineslo manj nesrečnih in temačnih trenutkov. No, dejansko je situacija podobna tisti iz leta 20 ... Leta nimajo pri tem ničesar. Tu je bolj naš način življenja, ki igra glavno vlogo. Sama želim vedno biti nevtralna in kar presenečajo me ljudje, ki vsak spletni članek ali objavo na družbenih omrežjih ognjevito komentirajo. Večkrat me zasrbijo prsti, a se potem vedno nekako pomirim in raje ničesar ne pišem. Ne opredeljujem se – ne levo, ne desno, ne za maske, ne proti maskam, ne za Trumpa, ne za Bidna. Seveda imam svoje mnenje, a to je moje mnenje, in če kdo misli drugače, ga ne bom javno pljuvala, zmerjala ali kaj podobnega. Žal pa vidim, da je to zmerjanje postalo že pravi spletni šport. Skratka, spet sem naletela na spletne debate glede šolanja od doma ... Kar lasje so mi šli v zrak, ko sem prebrala komentar znanke, ki se ji šolanje od doma ne zdi tako problematično in ki ne razume, zakaj otroci sploh jamrajo in zakaj potrebujejo psihologe ... Jaz se kot mati 13-letnega sina zelo dobro zavedam, da je situacija za naše otroke vse kaj drugega kot sprejemljiva. Moj Nikolas je sicer velik ljubitelj računalnikov in vedno je komaj čakal, da je sedel pred računalnik ter se potopil v svet igric. Zdaj pa ni več tako. Logično, vse se je preselilo v monitor, v katerega vsak dan gleda in s katerim se vsak dan pogovarja. Naveličal se ga je, vendar mora sedeti pred njim ... ure in ure. Svet teh otrok postaja na neki način kvadratna škatla, v katero so ujeti. Pred časom je z mano začel debato o tem, da je naše življenje videti, kot da bi bilo programirano, kot da bi bili v neki matrici. Spraševal se je, kaj je res in kaj je laž ...

Dotikati se je začel čisto pravih filozofskih tem. Mogoče tudi zato, ker si je ogledal film Matrica, ki je med drugim na sporedu v sredo ob 20.00 na Kinu. Odgovorov na njegova težka vprašanja nimam. Na trenutke se celo meni zdi, da smo res v nekem slabo zrežiranem filmu ali pa celo v neki igrici, v kateri 10 svetovnih veljakov premika figure po virtualnem igralnem polju. Teorije zarote, ki so bile nekoč smešne, pač enostavno niso več tako smešne. So grozljive, strašljive ... temačne. In otroci prav zaradi tega, ker so vedno pred monitorji v tem virtualnem svetu, še dodatno črpajo vase različne, ne vedno dobre informacije. Zato sem bila prejšnji teden še kako vesela, ko je rekel: »Jah, nič ... Grem do Gradaščice. Bomo posneli videospot za našo novo pesem.« Tako sta Croasp in Beat Killer posnela svojo novo skladbo z naslovom Sami problemi. »Vedno neka negativa, daj ta občutek stran,« je ena od rim, ki sta jih sestavila prijatelja in s katerimi želita povedati, da jima res ni lahko ... Kot milijonom drugih otrok.