Jurij Gruden: »Pri odkrivanju resnice ni danes nič lažje kot nekoč«

Zakaj ste se lotili te teme?

Od prijatelja sem izvedel za neverjetno knjigo Janeza Škrubeja in jo prebral na mah. Govorila je o rojstvu informacijske tehnologije v obdobju hladne vojne, v času razpada Jugoslavije. V dogajanje so bile vpletene obveščevalne službe z vzhoda in zahoda. Tema med znanstveno fantastiko in trilerjem: izjemen, vrtoglavi uspeh v kotlovnici na novo ustanovljenega podjetja, ki je bilo na vrhuncu uspeha pahnjeno v propad. Perfektna zgodba in dramaturgija za film, tokrat dokumentarnega.

Glede na letnico rojstva ste bili, sklepam, da premladi, da bi zgodbi sledili kot uporabnik novic ali entuziast.

Res je. Sam sem bil v letih, ko se je dogajala drama o Iskri Delti, še otrok, pa tudi pozneje nisem pridobil kakšnih posebnih znanj s področja informatike. Gre za osupljivo zgodbo, ki jo v filmu raziskujem in skušam osvetliti ozadje takratnega dogajanja. Obdobje in ozadja hladne vojne so fascinantna, odeta v veliko skrivnosti; ne nazadnje se te napetosti še vedno dogajajo, seveda na drugačen način in tudi z novimi igralci.

Kaj vas je pri zgodbi najbolj navdihnilo?

Navdihnila me je želja po ustvarjanju, ki te lahko pripelje zelo daleč, visoko. Če se ti na pot postavijo velike in vplivne sile, pa te lahko tudi hitro in boleče sklatijo. Navdihnila me je tudi zagrizenost in predanost večine zaposlenih v Delti, ki so delali, izumljali, programirali, s ciljem ustvariti nekaj novega, odličnega, se izkazati. Delovali so v duhu želje po uspehu.

Kaj pa vas je najbolj potrlo?

Med ustvarjanjem dokumentarca me je najbolj potrlo mukotrpno čakanje na finančna sredstva in negotovost, ali bomo film lahko izpeljali. Izčrpavajoče je bilo tudi dolgotrajno pridobivanje avtorizacij za uporabo obsežnega in dragega arhivskega gradiva, ki smo ga uporabili v filmu.

Leta 1976 je Janez Škrubej s skupino sošolcev v kleti ustanovil podjetje Iskra Delta.

arhiv filma

V filmu vidimo tudi nekatere delujoče računalnike in tiskalnik. So jih usposobili prav za potrebe snemanja filma ali v resnici še delujejo?

Nekateri računalniki Iskre Delta so še vedno delujoči, nekatere naprave pa smo usposobili prav zaradi filma.

Ste težko pridobili sogovornike?

V fazi raziskav sem se pogovarjal s številnimi ljudmi, od zaposlenih v podjetju do konkurence in strokovnjakov z različnih inštitutov.

Kako je bilo zaposlenim v Delti govoriti o teh stvareh – mislim seveda predvsem pred kamero? Kako se zdaj spominjajo tistih časov: bolj z nostalgično distanco ali je še vedno dosti grenkobe?

Mnogi Deltaši o propadlem podjetju govorijo zelo čustveno. Ponosni so na svoje uspehe, za nekatere je bila Delta njihov »otrok«. Zato je v pogovorih tudi bolečina, saj menijo, da je bilo podjetje po krivici umorjeno.

Ste sogovornike iskali tudi v tujini – na Digitalu ali v državah nekdanje Jugoslavije – pa tudi v Sloveniji, med politiki oziroma takratnimi ljudmi na položajih, ki bi lahko povedali oziroma pojasnili svoj pogled na stvar, Indije, Rusije in Kitajske?

Na začetku sem nameraval iskati sogovornike tudi v ZDA, na Kitajskem, v Indiji, Rusiji, z nekaterimi sem že navezal stike. Želel sem, da bi IT-forenziki nekje v tujini opravili »obdukcijo« Deltinega računalnika in nato objavili resnično diagnozo strojne in programske opreme. Žal za sabo nisem imel dovolj številne ekipe, da bi se lahko spustili v kaj takega, da potrebnih finančnih sredstev za tak podvig niti ne omenjam. Snemali smo sicer tudi v Beogradu, vendar teh posnetkov nismo vključili v film. Stik sem navezal tudi z uradom bivšega predsednika države Milana Kučana, vendar je ta v pisnem odgovoru napisal, da je od tega dogodka minilo veliko let in se ga ne spominja, poleg tega, da se je v tistem obdobju ukvarjal s problematiko razpada nekdanje skupne države. Srečal sem se z gospodom Janezom Zemljaričem, a se dogodkov ni spominjal in je snemanje zavrnil.

Janez Škrubej se dandanes ukvarja s kmetovanjem.

arhiv filma

Leta 1976 je Janez Škrubej s skupino sošolcev ustanovil podjetje Iskra Delta, ki se je predvsem na vzhodnem trgu bliskovito uveljavilo. Podjetje je samo izdelovalo in nadgrajevalo računalnike, pri tem pa uporabljalo ameriške čipe, ki jih zaradi takratnega embarga ni bilo mogoče izvažati na vzhodni trg. Na Kitajsko, v Indijo in Sovjetsko zvezo jih je skupaj s svojimi računalniki lahko pošiljala le Iskra Delta. Ameriško obveščevalno agencijo Cia je kmalu začelo skrbeti, da tehnologija ne bi prišla v roke sovražniku. Hkrati je Iskro Delto skušala onemogočiti domača oblast, poleg vsega pa se je začenjal razpad Jugoslavije …

Vas je oziroma koga od vpletenih morda kdo poiskal sam od sebe, potem ko je slišal za film ali ga videl?

Kar nekaj ljudi me je poiskalo med nastajanjem filma in po ogledu. Odzivi so deljeni; nekateri pravijo, da Škrubej ne pove vse resnice. Vendar si prav ti nikakor ne upajo pred kamero, da bi podali svojo plat zgodbe, temveč svoje trditve širijo podtalno.

Direktor Iskre Delte Janez Škrubej se dandanes ukvarja s kmetovanjem. Se vam je ob tem zdel zadovoljen?

Škrubej živi odmaknjeno od mesta, na podeželju, in se ukvarja z vrtom. Uživa sadeže svojega dela, prizna pa, da je marsikateri od teh sadežev grenkega okusa. Propada podjetja nikakor ne more preboleti.

Kot lahko vidimo v filmu, so že takrat poznali lažne novice. Kako zelo vi kot scenarist oziroma ustvarjalec (ne mislim samo pri tem filmu) preverjate informacije ob pripravah na določen projekt?

Lažne novice in podtikanja so od nekdaj prišla prav, predvsem voditeljem. Mislili smo, da jih bo internet pokopal, vendar se je zgodilo prav nasprotno. Tisti, ki obvladajo medije, obvladajo prave in lažne novice. Pri odkrivanju resnice ni danes nič lažje kot nekoč. Veliko truda in dela sem vložil v to, da sem prišel do sogovornikov, ki nastopajo v filmu. Nagovoril sem velik krog ljudi iz stroke, politike, gospodarstva, obveščevalnih služb. Resnica o Iskri Delti ni rdeča ali bela, temveč je skupek politike, gospodarstva, strateških odločitev, naše kulture in zgodovinskih dogodkov, omejenosti, zavisti …

Kaj pa snujete zdaj?

Že nekaj let pripravljam dokumentarni film, tudi tokrat gre za izjemno zgodbo, in sicer zgodbo o dami slovenskih korenin, nekdanji prvi dami ZDA, Melanii Trump. Film je grobo zmontiran, urejamo arhive, pestro je bilo in še bo … Tudi tu se zelo krešejo mnenja, morda še bolj kot pri zgodbi o Iskri Delti.