Klara Eva Kukovičič: »Investicija v znanje je najboljša investicija«
Človečnost, ljubeznivost, srčnost ... to je tisto, kar mi vedno nariše nasmeh na obraz.
Simpatična, prijazna, ambiciozna, nežna, hkrati pa vedno nasmejana - Klara Eva Kukovičič. Srčna televizijska voditeljica in moderatorka prireditev, ki izžareva notranjo lepoto, inteligenco, radovednost ter pozitiven pogled na svet in na odnose. Med svojim delom se veliko izobražuje, obenem pa je aktivna na več področjih.
Njena ljubezen in strasti se dotikajo: televizija, nastopanje in govorništvo, umetnost, pa tudi računalništvo, tehnologija in energetika. Lahko bi rekli, da je pravi »multipraktik«.
Ko sem se pripravljala na intervju, me je presenetilo, kako aktivni ste na toliko različnih področjih. Pa nam za začetek zaupajte, katere so tiste teme in vsebine, kamor Klara Eva Kukovičič najraje »pokuka«?
Najprej hvala. Bi se kar strinjala, da sem precej aktivna na več področjih. V prvi vrsti najraje »pokukam« na televizijo. Biti televizijska voditeljica je nekaj, kar sem si od nekdaj želela. Tri leta že resnično uživam na RTV-ju. Zadnje leto oziroma leto in pol pa odkrivam svet »podkasterstva«. Letos sem postala tudi vodja govorniške ekipe TEDxLjubljana, to je odgovornost, ki mi jo je predal kolega Boštjan Romih. Poleg medijev pa sem velika ljubiteljica umetnosti, znanosti in vsega lepega.
Na TV ekranih vas trenutno spremljamo v oddaji Infodrom. To ni zgolj informativna oddaja za mlade, temveč veliko več. Kaj je tisto, s čimer želite mlade skozi oddajo pospremiti v svet?
Na to vprašanje bi vam zagotovo bolje odgovorila naša urednica Tina Antončič. V nekem intervjuju je lepo povedala: »Infodrom je oddaja, ki ni narejena za otroke, temveč skupaj z otroki.« Torej, mi si želimo, da so otroci oziroma mladi tisti, ki so v ospredju, tisti, ki imajo priložnost se preizkusiti v novinarstvu oziroma soustvarjati vsebine, ki so jim blizu. Lahko bi rekla, da je Infodrom prostor, namenjen mladim, prostor, kjer odkrivajo svet in teme, ki so jim blizu.
Kakšna pa je dota, ki ste jo vi iz otroštva/mladosti prinesli v življenje, ki ga živite danes?
Izpostavila bi glasbeno šolo. Vanjo sem se vpisala pri šestih letih in izobraževanje nadaljevala vse do zaključka študija, torej skoraj 18 let. Začela sem s klavirjem, nadaljevala z orglami in zaključila s solo petjem. Otroštvo me je opremilo z ljubeznijo do glasbe, plesa, umetnosti. Takrat sem začela odkrivati svet izražanja in radovednosti. Za to sem še danes hvaležna. V prvi vrsti seveda staršema, da sta mi to omogočila.
Od kod pa ljubezen do fizike, energetike, računalništva ...?
Po naravi sem zelo radovedna. Področja, ki so zelo kompleksna, so mi v velik izziv. Tudi pri ljudeh me privlačita kompleksnost in širina. Računalništvo, fizika, energetika ... so področja, ki jih ne moreš razumeti v enem dnevu, temveč potrebuješ leta poglobljenega učenja. In to je morda tisti razlog, zakaj me tako pritegnejo – več ko se učim, bolj ugotavljam, da nič ne znam (smeh).
Kako pa vsa ta svoja znanja, ljubezni, strasti prenašate v življenje – v vaše delovno okolje?
Ne tako dobro, kot bi si včasih želela. Je pa zagotovo velik plus, če si aktiven na več področjih. Čisto konkretno – iz ljubezni do računalništva in energetike so se začela nova sodelovanja. Pred letom dni sem na primer postala podkasterka na jedrska.si, kjer imam proste roke, da odkrivam svet energije in energetike in svoje znanje pred mikrofonom in kamero še poglabljam s strokovnjaki. Podobno je tudi na drugih področjih. Investicija v znanje je najboljša investicija.
Dotaknili sva se že kar nekaj področij, zasledila pa sem, da pišete tudi knjigo, ki bo še letos ugledala luč sveta. Mi lahko zaupate kaj več?
Pisanje je nekaj, kar me, podobno kot glasba, spremlja že od malega. Ko sem začela hoditi v osnovno šolo, mi je mami podarila dnevnik. V svet pisanja me je pospremila z besedami: 'To so prazni listi, kamor lahko zapišeš, karkoli ti leži na srcu in duši. To je tvoj prostor za izražanje.' Takrat mi je bil ta koncept pisanja dnevnika tako zelo neverjeten, da v mojem življenju ostaja še danes. Pisanje me na neki način sprošča, mi pomaga odkrivati svet znotraj in zunaj meja sebe, dotikam se tem, ki jih želim raziskati oziroma o njih poglobljeno razmisliti. Iz povsem osebnega pisanja sem tako prešla na pisanje kratkih ontoloških zgodb. Zanje sem bila tudi že nagrajena, kar je bil tudi povod, da sem se odločila izdati svojo prvo zbirko kratkih zgodb. Knjiga bo izšla še letos, to lahko povem, datum pa naj za zdaj ostane skrivnost. (smeh)
Klara Eva, kje pa se vidite v bodoče?
Če sem povsem iskrena, na televiziji. Ko sem bila mlajša in sem spremljala ikone slovenske televizije, sem si rekla – to bom, ko bom velika. Za tem še vedno stojim. Televizija je medij, od katerega se ne bi želela ločiti. Nas pa življenje prej ali slej preseneti, tako da puščam odprte možnosti tudi drugim področjem.
Pa mi za konec, prosim, zgolj še zaupajte - kaj je tisto, kar vam najpogosteje nariše nasmeh na obraz?
Ljudje, majhne pozornosti, simpatični trenutki, dobra dejanja .... Človečnost, ljubeznivost, srčnost ... to je tisto, kar mi vedno nariše nasmeh na obraz.
