»Arabci imajo nafto, Slovenci imamo vodo«
Slovenci imamo izjemno vodno bogastvo, ki se ga vsebolj zavedamo. O njem govori tudi oddaja Slovenski vodni krog, ki jo ustvarja ekipa pod vodstvom Matjaža Mihelčiča.
Televizijska serija Slovenski vodni krog bo na ogled tudi letos, saj je ustvarjalcem lani kljub epidemiji uspelo posneti tri dokumentarno-izobraževalne filme.
Na sporedu bodo v novem terminu ob sobotah ob 15.50 na TV SLO 1. Tokrat bodo predstavili vodne kroge Javornika (10. 4.), Radoljne (17. 4.) in Bregane (24. 4.). O snemanju v teh zahtevnih časih in o slovenskem vodnem bogastvu ter ravnanju z njim smo se pogovarjali s scenaristom, režiserjem in producentom serije Matjažem Mihelčičem.
Kot boste izvedeli v intervjuju Matjaža skrbijo obdobja suš, ki so zadnja leta čedalje bolj pogosta, in s temi vprašanji in izzivi se bosta morali stroka in država v prihodnosti čedalje več ukvarjati.
Produkcija serije Slovenski vodni krog nastaja v CV KONCEPT Multimedija, TV Slovenija pa jo ekskluzivno predvaja že 16. leto. Gledalci si lahko na www.kult-tv.si v arhivu pogledajo celotno serijo dokumentarnih filmov.
Kako izbirate vodne kroge?
Na izbiro snemane vodne krajine vpliva več dejavnikov, med katerimi je zadnja leta predvsem pomembno, da jih še nismo posneli. Do zdaj smo namreč posneli že 114 delov dokumentarno-izobraževalnih filmov iz serije Slovenski vodni krog, tako da se v prvi vrsti kot pisec scenarijev odločam za bolj skrite vodne kotičke, potoke ter soteske, kjer je narava še bolj nedotaknjena. Pri tem si pomagam z zemljevidom voda ter na podlagi 16-letnih izkušenj raziskovanja ter poznavanja vodnih teles, po domače potokov, rek, sotesk, jezer, izberem tiste, ki so dovolj pestre, zanimive in dostopne. In prav v letošnjih treh dokumentarnih filmih smo odkrili zanimive in očem skrite vodne zgodbe, ki navdihujejo redke obiskovalce teh biserov slovenskih voda. Čista voda, neokrnjena narava, biotska pestrost živali ter rastlin, slapovi, tolmuni, prodišča ter kulturne znamenitosti, ki govorijo o zgodovini snemane vodne krajine, bodo pritegnili širok krog gledalcev. Predvsem v koronskih ter pokoronskih časih sta narava in vodna krajina hrana za našo dušo ter srce, izmučeno od zahtevnih časov epidemije.
Ste imeli kakšne težave z dostopnostjo do teh voda?
Dostopnost do voda je nekoliko bolj zahtevna, primerna sta dobra obutev in dovolj pitne vode, včasih tudi pohodniške palice, predvsem pa zavedanje, da smo gostje v tej neokrnjeni naravi. Ne posegamo in ne uničujemo narave s svojimi dejanji in ne smetimo vodne krajine. Kajti le tako bomo ohranili to našo vodno krajino še naprej kot našo največjo dobrino, ki je dostopna in na voljo vsem nam ter bo še našim zanamcem. Predvsem potok Javornik je v svoji lepoti kratek, a nekoliko bolj zahteven, ker je treba poiskati izvire izpod gora, prav tako je slapišče skrito ter ga je treba poiskati. Na reki Radoljni pa je pod smučiščem na Rogli potrebno kar nekaj potrpežljivosti in dobre kondicije, ker se reka začne kmalu spuščati v ozko ter težko dostopno sotesko. Pri reki Bregani pa je dostop, razen da večkrat prehajamo državno ter schengensko mejo, zelo preprost. Slikovita pot namreč vodi ob reki, kjer pa se kmalu med gričevji izgubi tudi telefonski signal. Obdani z gričevji, vodnimi kaskadami ter meandri kmalu izgubimo občutek za čas in prostor ter se počutimo, kot da smo nekje daleč v divjini.
Zaradi naših 16-letnih izkušenj s snemanji po Sloveniji se je zavedanje o našem vodnem bogastvu in skrbi zanj močno povečalo. Skoraj ni več divjih odlagališč s smetmi na rečnih bregovih, niti odvrženih plastenk.
Ali pri snemanju težje dostopnih terenov uporabljate tudi drone?
Da, veliko se rešuje s snemanjem iz zraka (z dronom ter z iskanjem primernih lokacij za snemanje). Na terenu imam tri snemalce s tremi kamerami in vsak po svoje si poišče najprimernejši kraj za dober kader. Kot režiser pa med drugim z direktorjem fotografije izkoristim vse tiste možnosti sodobne tehnologije, ki nam omogočajo prvovrstne posnetke tako iz zraka, kopnega kot pod vodo.
Kdaj je najbolj idealen čas za snemanje voda?
Snemanje poteka v času, ko je narava prebujena in je biotska pestrost dovolj zanimiva, da nam omogoča pripoved o naravnih ter kulturnih znamenitostih snemanih vodnih krajin. Najbolj idealen čas je med aprilom, ko se narava prebuja, in med novembrom, ko so barve jeseni tiste, ki najbolj navdihujejo naše snemalce, ki iščejo popolne kadre.
Vplivi podnebnih sprememb se predvsem čutijo pri padcu vodne gladine, kar je najbolj opazno v sušnih mesecih, ko določene reke in potoki v celoti presahnejo.
Glede na to, da je Slovenija zelo bogata z vodo, vam tem, kljub že mnogo posnetim vodnim krajinam, verjetno še ne bo kmalu zmanjkalo. Se vam zdi, da se Slovenci dovolj zavedamo tega bogastva?
V načrtu imamo še ducat vodnih teles, tj. potokov in rek z jezeri, ki jih še nismo posneli. Tako da se serija počasi zaključuje, imamo pa pripravljeno že novo, ki bo nadgradnja ter nadaljevanje tovrstnih popotovanj po Sloveniji. In rekel bi, da se je zaradi naših 16-letnih izkušenj s snemanji po Sloveniji zavedanje o našem vodnem bogastvu in skrbi zanj močno povečalo. Skoraj ni več divjih odlagališč s smetmi na rečnih bregovih, niti odvrženih plastenk. Predvsem pa bi izpostavil, da je v večini krajev po Sloveniji že opazno, da se je kakovost voda povečala z gradnjo čistilnih ter kanalizacijskih sistemov. Še vedno ni idealno, a je opazna razlika izpred več kot 10 let, ko je bilo v vodnih krajinah zaslediti veliko smeti in divjih odlagališč.
Ali država po vašem mnenju dovolj skrbno ravna z vodnim bogastvom?
Nikoli ni dovolj, bi rekel, namreč skrbi za naše vodno bogastvo, kot sem že nekajkrat povedal v javnosti: »Arabci imajo nafto, Slovenci imamo vodo.« Opaziti je, da se iz leta v leto na državni ravni čedalje več ukvarjajo z vodnim bogastvom, in prav je tako.
Kdaj ste se vi začeli zavedati tega bogastva?
Zavedanje pride takrat, ko lahko pristopiš do izvirov naših rek in potokov, kjer iz njih ponekod še lahko piješ. Predvsem do tega zavedanja prideš na potovanjih po svetu, kjer je voda le redkokdaj pitna iz pipe, tako kot je pri nas, kaj šele, da si jo lahko privoščijo neposredno z bregov voda.
Kakšne pa so posledice podnebnih sprememb?
Vplivi podnebnih sprememb se predvsem čutijo pri padcu vodne gladine, kar je najbolj opazno v sušnih mesecih, ko določene reke in potoki v celoti presahnejo. To se pred desetletji ni opazilo tako drastično kot danes. A bistvene spremembe nas še čakajo v prihodnosti. Za zdaj pa panika ni potrebna, ker smo dežela, zelo bogata z vodo. Lahko pa že zdaj vsakdo nekaj naredi za dobrobit voda, tako da v sušnih časih ne trati vode s pranjem avtomobila ali zalivanjem vrta doma in da vode ne pušča teči po nepotrebnem iz pipe tudi takrat, ko je ne uporablja oziroma čaka, da opravi kakšno drugo dejavnost ali potrebo.
Ste opazili kakšne posledice ukrepov za zajezitev širjenja novega koronavirusa? Po eni strani je manj turistov, po drugi pa se mi zdi, da smo Slovenci – tudi zaradi zaprtja v občine – bolj začeli raziskovati svojo okolico. Ste morda opazili kakšne odvržene zaščitne maske ali druge smeti tovrstnih obiskovalcev?
Pri letošnjih oddajah nismo zasledili kakšnih odvrženih mask, niti smeti, ker so letošnje snemane lokacije bolj skrite in ne pritegnejo veliko obiskovalcev. Ta vodna krajina je bolj primerna za ljubitelje in avanturiste narave, ker kakšnih avtobusov ali hord turistov tu ne boste zasledili. In prav zato so ti kraji in snemane lokacije toliko bolj zanimivi tudi za ljudi, ki zaradi takšnih ali drugačnih razlogov ne morejo obiskati teh skritih vodnih biserov Slovenije. Prav tem ljudem pa poskušamo v teh težkih časih korone prinesti navdih in novo upanje, ki te navdaja, ko si v snemani vodni krajini na obisku.
