Zvezdana Mlakar in Tanja Skaza: Treba je verjeti vase
Ženske že dolgo niso več zgolj za štedilnikom, saj jih danes srečujemo na vseh vodilnih položajih.
Dejavne so tako v gospodarstvu kot politiki, ob vsem tem pa so še vedno tudi mame in žene. Ta njihova moč izvira iz njihove samozavesti in dejstva, da se ne ustrašijo kosati se z moškimi. A da so prišle do tega, so morale osebnostno zrasti. Kako prideš do tega, pa dobro vesta igralka Zvezdana Mlakar in uspešna podjetnica Tanja Skaza.
Zvezdana Mlakar je danes močna, samozavestna ženska – igralka, televizijska voditeljica, znana po tem, da je brez dlake na jeziku. A da je danes takšna, je morala prehoditi dolgo in ne prav lahko pot. »Prvi korak, ki je vodil k večji samozavesti, je bil gotovo ta, da sem se, ne da bi komu povedala, prijavila na sprejemne izpite na Akademijo za gledališče, režijo, film in televizijo. Šele po tem, ko sem jih uspešno opravila, sem povedala doma, kjer pa nisem doživela prav velikega odobravanja. Mama mi je rekla, da to ni resen poklic, s katerim bi bilo mogoče preživeti. Prav zato me je še bolj podžgalo in mi dalo moči, da sem se borila. Hotela sem dokazati, da se motijo. Kljub temu je bila vseskozi prisotna negotovost. Razmišljala sem o tem, ali sem dovolj dobra in ali bom zadostila pričakovanjem najprej profesorjev na akademiji in potem na odru. Tja sem stopala vedno prestrašena, nesamozavestna in polna strahu. A ko se je predstava začela, sem pozabila na vse in odigrala tako, kot sem najbolje znala. Sem perfekcionistka in želim, da je vse popolno, zato mi večkrat v življenju ni bilo prav lahko. V meni pa se je nekaj prelomilo pred nekaj leti, ko sem se odločila, da bom v okviru oddaje na eni od slovenskih televizij naredila nekaj zase, za svoje telo in za pomlajevanje. Doma so me malo čudno gledali, jaz pa sem bila polna predsodkov in slabe vesti, ker sem nenadoma bila na prvem mestu. Izgovorila sem se, da je to, kar počnem, službeno, in si s tem želela oprati vest. Potem pa sem se vprašala, zakaj to počnem. Vsak ima pravico skrbeti zase in za dobro počutje. Začela sem se poglabljati vase, prebirati literaturo o osebnosti rasti, kar je v zadnjih petih, šestih letih iz mene naredilo novo osebo. Žensko, ki je samozavestna in ki ve, kaj hoče. Nekateri so me sicer čudno gledali in po tiho menili, da so mi vse te modrosti oprale možgane, sama pa sem vedela, kako srečna in zadovoljna sem. Čeprav je oder moj drugi dom, sem bila neizmerno srečna, ko sem dobila priložnost v pogovorni oddaji na televiziji, kjer spoznavam iskrene in posebne ljudi, ki mi vedno znova zaupajo svoje zgodbe, pa čeprav nimajo vedno srečnega konca. A kljub temu mi njihove usode dajo nekaj, kar me krepi, in zato več razmišljam.« Zvezdana rada svoje izkušnje deli tudi z drugimi in o njih spregovori v oddajah, kar sogovornike sprosti, tako da so še bolj odprti, iskreni, pristni. To cenijo tako sogovorniki kot gledalci pred malimi zasloni.
Tanja Skaza prihaja iz drugih krogov, je uspešna podjetnica, ki si prizadeva, da bi bili njeni zaposleni srečni in bi v službo vsak dan hodili z nasmehom na obrazu. »Od nekdaj sem bila sanjačica. Odraščala sem v skromnih razmerah, v delavski družini, in že kot otrok opazovala, kako živijo drugi. Občudovala sem sosedo, ki je bila kot pravnica zaposlena v TEŠ-u in se je vsak dan domov vračala v lepih kostimih in z aktovko v roki. Takrat sem si rekla, da bom tudi sama hodila v službo z aktovko, se lepo oblačila in službeno potovala po svetu. A domači so se mi samo smejali. Vedno me je vodila želja, da bi se kot ženska dokazala, da bi postala uspešna. Začela sem na preprostih delovnih mestih in s časom napredovala. Pot do tega ni bila lahka, a uspelo mi je. Danes sem direktorica uspešnega podjetja in močno vpeta v delo, ki me, vsaj tako sem mislila, osrečuje. Ni mi bilo težko v podjetju ostajati do poznih večernih ur in ob sobotah, praznikih. Potem pa sem srečala Milana Krajnca, človeka, ki je rešil številna podjetja in napisal več knjig. Predlagal mi je, da se srečava in pogovoriva, da mi predstavi neka dejstva, na podlagi katerih bom začela drugače razmišljati. Dolgo je trajalo, in ne boste verjeli, sestanek sva imela na praznik, 26. decembra, ko je bila večina ljudi prostih in je veselo praznovala. Najin pogovor je bil zame prelomnica, nekaj, kar mi je odprlo pogled v nov svet. Začela sem delati na sebi, razmišljati o tem, da mora človek najprej poskrbeti zase in za to, da je srečen, ne glede na to, kaj počne. Začela sem delati na osebnostni rasti. Najtežje je govoriti o sebi, in ko se spomnim, ko sem se morala prvič predstaviti in govoriti o sebi, mi je šlo to težko z jezika. Ko pa sem spoznala, da s tem, ko govoriš o sebi, o svoji poti, razmišljanju, pomagaš drugim, je bilo lažje. Sčasoma sem ugotovila, da mi je morda namenjeno, da s svojimi izkušnjami izobražujem oziroma pomagam drugim pri tem, da si pridobijo samozavest, da verjamejo vase in sledijo svojim sanjam. Nič ni nedosegljivo, a le če ima človek dovolj volje in samozavesti. V poslovnem svetu, ki ga večinoma vodijo moški, mi ni bilo vedno lahko. Želim si, da bi bilo komu marsikaj prihranjeno, zato sem se odločila, da bom svoje izkušnje prenašala na druge. V kratkem se poslavljam od mesta direktorice in se podajam v vlogo predavateljice, ki bo s svojimi izkušnjami in nasveti pomagala drugim. Tako bom poskrbela tudi zase, za nove izkušnje, in pričakujem, da me bo to osrečilo.«
