Partner Tanje Žagar o odporu in nujni spremembi
Ali jeseni težje vstajajo in kje v meglenih jutrih najdejo motivacijo? Kaj so nam zaupali Nipke, Orter, Miki Šarac, Primož Vrhovec, Gaja Filač, Manca Izmajlova in Trkaj, izveste v spodnjem prispevku!
Oktober velja za uradni začetek jeseni, skupaj z njo pa smo dočakali tudi nižje temperature ter hladnejša in temnejša jutra (čeprav še ne tako temnih, kot bodo denimo novembra ali decembra). Tudi tistim, ki imajo jesen radi, se v tako neprijaznih razmerah ni najbolj prijetno izkopati iz postelje in se podati novim obveznostim naproti – poleti, ko nas že zjutraj pozdravijo sončni žarki, je to povsem druga pesem. Vprašali smo nekaj znanih Slovencev, ali jeseni težje vstajajo in kje v meglenih jutrih najdejo motivacijo, da vstanejo iz postelje.
Preberite tudi: Rak dojke: preprečevati ga začnite že zdaj. Kliknite TUKAJ!
Nipke
»Načelno zjutraj težko vstajam ves čas, tako da letni čas zame nima neke vloge. Imam pa seveda raje, če je že zjutraj sonce. Sicer sem bolj nočni človek, takrat nastane tudi večina moje glasbe, in rad potem zjutraj malo dlje spim. Kadar to ni mogoče, pa si pač zjutraj rečem, da je treba vstati, in to potem tudi naredim. Večje psihične priprave potekajo večer prej, ko poskrbim, da grem dovolj zgodaj spat in da ni nobenih motečih elementov, ki bi mi zjutraj oteževali vstajanje.«
Orter (Klemen Orter)
»Jeseni in zime sploh ne maram, jesenskih in zimskih juter pa še manj. (smeh) Če bi se dalo, bi imel namesto tega raje dve pomladi in dve poletji. Seveda je jeseni in pozimi težje tudi vstajati, če je treba ob tem peljati ven še psa, pa je vse skupaj sploh prava muka. A kadar imaš obveznosti, nič ne pomaga. S hladnimi jutri se spopadam tako, da najprej kakšne dvakrat stisnem dremež za približno 5–10 minut, potem pa se malo dlje zadržujem v kopalnici, kjer me približno zbudi tuš. Za to si vzamem največ časa, tako da mi ga včasih zmanjka celo za pitje kave. To tako najraje spijem, ko končam prve jutranje obveznosti in imam več miru.«
Miki Šarac
»Moj poklic je bil vedno tak, da nisem imel rednega 'ritma' oziroma ure, ob kateri bi vstajal, včasih je bilo to ob sedmih, spet drugič ob enajstih. Sicer se mi zdi, da je bolje, če vstajaš zgodaj, ker potem več narediš, a mi to ni vedno uspelo. Zdaj pa je Karlo ravnokar šel v vrtec, tako da se bova morala s Tanjo navaditi na zgodnejše vstajanje ne glede na letni čas, kajti nekje do osme ure ga je treba oddati. Je pa jasno, da je lepše vstajati poleti, ker so jutra krasna, jesensko-zimska so bolj turobna. Največji odpor pa imam do meglenih in vlažnih juter, ta znajo biti res neprijetna.«
Primož Vrhovec
»Od nekdaj imam težave z vstajanjem, jesen in zima pa to samo še poslabšata. Poleti vedno spim pri dvignjenih roletah, da me zbudi sonce, pozimi pa to žal ni mogoče. Pomagam si s kavo, a do tja je treba najprej priti … Koristen pripomoček za bujenje je mačka, ki mi skače po glavi in me ne pusti spati, sicer pa ne gre drugače, kot da si nastavim petnajst alarmov, ker vem, da bom vsakič znova pritiskal dremež. Če je res kriza in je treba biti ob 5.15 recimo že v maski, pa si soigralci pomagamo tako, da se med seboj pokličemo in se tako zbudimo.«
Gaja Filač
»Ker se je ravnokar začela fakulteta, se trudim, da spet vzpostavim normalen bioritem, ki sem ga poleti malo izgubila, ker sem delala na novem snemalnem projektu, to pa seveda s seboj potegne snemanje pozno v noč in posledično tudi pozno spanje. S fakulteto to ni več mogoče in res pazim na to, da grem vedno spat ob isti uri, ker se mi zdi spanje zaradi vseh študijskih obveznosti zelo pomembno. Tako zjutraj tudi lažje vstanem, obvezno pa si vzamem čas za dober zajtrk in kavo. Sicer pa jesen in zima na moje vstajanje ne vplivata, ker imam dež in meglo celo raje kot sonce. Če zjutraj lahko pijem kavo in gledam, kako dežuje, je to zame nekaj najlepšega. Poleg tega za zdaj zjutraj niti še ni tako temno, a tudi novembra in decembra, ko je treba kdaj vstati v temi, me to ne demotivira preveč.«
Manca Izmajlova
»Na splošno imam rada jutra in rada zgodaj vstajam. Seveda je to malo težje jeseni in pozimi kot poleti, a ker imam otroke, ki jih je treba peljati v vrtec ali šolo, nekako nimam izbire in o tem sploh ne razmišljam. Vsako jutro vstajamo med 6.30 in 7.30, med mojo jutranjo rutino, ki me pripravi na nov dan, pa spadata kava in dihalne vaje. Sploh te vaje mi pomagajo, da z večjim optimizmom in bolj sproščeno zakorakam v nov dan.«
Trkaj
»Moram priznati, da o vplivu vremena na svoje vstajanje sploh ne razmišljam. Vstajam vsak dan ob šestih ali sedmih in najprej sem kake pol ure na avtopilotu, ravno toliko, da spijem kavo in začnem normalno delovati, potem pa nadaljujem obveznosti, ne da bi pretirano razmišljal o tem, ali je sonce, dež, megla … Vsak dan je toliko dela, da samo akcija!«
