jasmina kandorfer Odkrito.si

Globoka žalost slovenske voditeljice: jokala v ...

horoskop Svet24.si

Horoskop za sredo, 19. decembra

Ženska angel Petisvet.si

Angeli govorijo, slišimo jih drugače!

beltinci_bankomat Svet24.si

FOTO in VIDEO: Ostala je globoka luknja: v ...

aneta andollini-nik_kmetija Svet24.si

Aneta je našla krivca za poraz in s prstom ...

tilen lotrič Njena.si

Smrt v ožji družini finalista Talentov

salome2 Njena.si

Salome se je življenje obrnilo na glavo

Govorice

Novinarka Sveta na Kanalu A: Prvega ne pozabiš nikoli

Simona Dakič Nemanič, Zvezde, 10.10.2018 09:01:01

Na prvi pogled tako nežna in krhka, a vendar se novinarka Tjaša Petrič pri svojem delu nemalokrat spopada s tako težkimi zgodbami in usodami, ki bi jih na svojih plečih težko nosil celo tak hrust, kot je bil Martin Krpan.

Delite na:
Novinarka Sveta na Kanalu A: Prvega ne pozabiš nikoli
Tjaša Petrič Revija Zvezde

Ampak dekle, ki se po novem podpisuje pod rubriko Na robu v informativni oddaji Svet na Kanalu A, se nobene od teh zgodb ne ustraši. Prav nasprotno. V vsako se poglobi zato, ker ji je všeč neznano.

Preberite tudi: Šok na poroki Darje Gajšek. Kliknite TUKAJ!

»Zanima me vse tisto, pri čemer imam sama neke zadržke in predsodke,« priznava Tjaša Petrič in zato skuša v rubriki Na robu iskati odgovore na vprašanja, kakršno je na primer, kakšno je življenje prostitutk, življenje bioenergetika ali ljudi v komuni in navsezadnje tudi vprašanje, ali morda to življenje, ki ga živimo zdaj, ni prvo in kaj ali kdo smo bili prej, in še bi lahko naštevali. »Idej mi, kot vidite, ne zmanjka. Predvsem pa me zanimajo osebne zgodbe ljudi, ki živijo v nekem svetu, zavitem v misterij, ali ob katerem nastajajo predsodki, zato ker se o njih ne pozanimamo, kdo in kaj pravzaprav so.« Večji izziv kot teme pa so za Tjašo sogovorniki. »Nekateri so veseli pozornosti, drugim je popolnoma nepotrebna in se jim zdi škodljiva. Slovenci smo pri tem kar zadržan narod. Zlobnim jezikom dajemo prevelik pomen.«

Prvega ne pozabiš nikoli

Podobno kot jo radovednost žene naprej pri delu, jo je tudi pripeljala v novinarstvo. »Zaključevala sem tretji letnik komunikologije na FDV-ju, ko sem se zalotila pri razmišljanju, da ne vem, kaj bi rada počela v življenju oziroma kaj naj počnem po študiju. Takrat sem se odločila, da si vzamem leto dni zase. Delala sem kot natakarica v enem od lokalov v središču Ljubljane, ko mi je sodelavka, prav tako FDV-jevka, rekla, da se bo prijavila na Pop Akademijo in da bi bilo fino, če bi se tudi jaz odločila za kaj takega. In sem se. In naključje je hotelo, da je prav takrat urednik Gregor Trebušak iskal nekoga, ki bi bil v pomoč novinarjem, ki so na primer ves dan na terenu, da jim najde kak podatek, zavrti še kakšen dodaten telefon, najde informacijo ipd. Šla sem na razgovor in spomnim se, da sta me Gregor Trebušak in producent Dragan Knežević med drugim vprašala, kateri temi bi se posvetila, če bi imela priložnost, jaz pa sem brez pomisleka rekla – feminizmu. Malo sta bila začudena, ampak odgovor očitno ni bil napačen. Tega je zdaj že sedem let. V vodo sem bila vržena že prvi dan in zmagala. In ker pravijo, da prvega ne pozabiš nikoli, se tudi jaz še vedno zelo dobro spomnim svojega prvega prispevka, ki je bil objavljen prav na moj 23. rojstni dan.«

tjasa petric 1.jpg
Tjaša Petrič
Revija Zvezde

Zaljubljena v Staro Ljubljano

In kdo je Tjaša Petrič, ko odloži mikrofon? »Zelo družabna punca, ki ceni čas zase in ki rada kaj ustvarja,« se ob odgovoru simpatično nasmehne. »Po umetniški gimnaziji sem šla v družboslovje, zdaj pa vse bolj spet čutim potrebo po oblikovanju, ustvarjanju – od risanja do pletenja, čeprav znam splesti samo kak šal.« Kot nam je še razkrila, je zaljubljena v Staro Ljubljano, tako da si ob vprašanju, kaj rada počne in kam rada gre, predstavlja sprehod po centru v sončnem dopoldnevu, letni čas sploh ni pomemben. In pa seveda je presrečna, kadar ji na teh sprehodih dela družbo kateri od njenih najdražjih, za katere je seveda rezerviran tudi njen prosti čas. »S fantom si sicer ravno ustvarjava dom, tako da za kakšne krajše pobege v neznano trenutno nimava časa, vendar sem prepričana, da ga bova kmalu spet našla,« je prepričana novinarka, ki se sicer ne pritožuje nad življenjem. »Ko pogledam nazaj, sem hvaležna. Tudi kakšna slaba izkušnja je zdaj videti kot šola, ki te izoblikuje kot človeka, odvisno seveda, kaj povlečeš iz tega. Ko potegnem črto, je življenje res dobro z mano, velikokrat sem kot na pladnju dobila tisto, kar sem potrebovala, pa tudi izgubila tisto, kar me je omejevalo, a se tega takrat morda nisem zavedala. Si pa postavljam izzive in se vedno znova priganjam, da ne obstojim na mestu, včasih grem v kakšno stvar z glavo skozi zid, ampak še enkrat – vse je šola