Pretresljiva usoda Primoža Peterke
Za obletnico poroke je Primož Peterka ostal brez službe?
»Pri naju se ves čas nekaj dogaja, tako da nama zlepa ne utegne biti dolgčas. Leta minevajo s svetlobno hitrostjo in samo od najine poroke jih je te dni poldrugo desetletje,« pravi žena nekdanjega skakalnega asa Primoža Peterke, ki je v svoji uspešni karieri dosegel, kar se je doseči dalo, in nizal rekorde kot za stavo. Slovenijo je ponesel v višave smučarskih skokov, po koncu kariere pa je nazadnje delal kot pomočnik trenerja ženske smučarske reprezentance, kjer je bil dragocena pomoč našim skakalkam, ki so Petija, kot mu pravijo prijatelji, vzele za svojega, pogosto pa ga spraševale tudi za nasvete. Vendar očitno ne bo več tako, saj so pri Smučarski zvezi Slovenije zamenjali vodstvo reprezentanc in tako je tudi Primoževa prihodnost v negotovosti. »Rekli so mu, da naj počaka do konca maja, potem pa bomo videli, kako naprej. To se mi ne zdi pošteno, saj je Primož deloven in priden človek. Seveda ga tudi zdaj podpiram, tako kot že vsa leta prej, ki so bila res polna vzponov in padcev,« pravi Renata, ki ji je uspelo kljub moževi nenehni odsotnosti poskrbeti za njune tri otroke. Maj je star šestnajst let in je nadarjen športnik, od mame in očeta višji za celo glavo. Obiskuje drugi letnik športne gimnazije, kjer mu gre prav dobro. Gaja je stara trinajst let, najmlajša Stela pa bo 25. maja praznovala deseti rojstni dan.
»Kljub našim obveznostim si vsak dan poskušamo vzeti čas zase. Dobimo se zvečer, ko vsak pride s svojega konca. Meni običajno Primož skuha kavo, nato se usedemo, pojemo in pogovorimo, kakšen dan smo imeli in kako naprej. Ko pa gredo otroci spat, imava midva nekaj trenutkov zase, preden utrujena padeva v posteljo. Otroci so se še posebno izkazali na najino obletnico poroke – niso želeli, da bi šla kam na večerjo, temveč so nama razvajanje pripravili doma. Ko sva prišla domov, sta naju pričakali penina in večerja. Oba sva bila ganjena,« pravi Renata in dodaja, da ju ob vseh preizkušnjah, ki so ju doletele, drži pokonci zavedanje, da imata krasne otroke, ki sta jih usmerila na pravo pot – so pridni, pošteni, empatični ljudje, obenem pa še krasni športniki. »Vse v življenju enkrat mine, tako dobro kot slabo, zdaj morava počakati, da bo minilo tudi tole slabo s Primoževo službo, pa bodo spet prišli lepši časi,« je optimistična Renata.
