Poslovila se je ta slovenska lepotica
11. novembra leta 2015 jo je v Hurgadi, kjer je že več let živela, huda možganska kap priklenila na posteljo.
Kot so predlani zapisali v reviji Zarja, se je zgodilo nekega vročega novembrskega dne. »Naj se že malo umirim, mi je rekla. Naj v svoje življenje vnesem red, več spanca, manj žuranja. Čas je.« S prijateljem, ki je bil tedaj slučajno ob njej, sta še zmogla do bližnje bolnišnice, a tam niso pravi čas pravilno ukrepali. »Čutila sem, da moram domov, da bom umrla, če bom ostala v Egiptu. Saj so prijazni, ampak možgani so pa možgani.«
Preberite tudi: Štefka Kučan v bolnišnici na nujni operaciji. Kliknite TUKAJ!
Anka Senčar - manekenka za vse čase.
Z medicinskim letalom Tyrol air ambulance so jo odpeljali v klinični center v Ljubljano, toda možganske poškodbe so bile prevelike, da bi lahko še kdaj hodila, so ji rekli. Da bi še kdaj samostojno živela. Možganski infarkt je Anko priklenil na posteljo, poslabšal se ji je vid. Svojega stanja se je popolnoma zavedala. Bivala je v domu upokojencev v Trbovljah, kjer je tudi umrla.
Ničesar ni obžalovala
Anka Senčar je videla ves svet. V aktivnih modnih letih in pozneje kot popotnica. Krepko bi morala napeti možgane, ali na katerem koncu sveta še ni bila. Za njo sta tudi dve knjigi. Avtobiografija To sem jaz, jaz sem Anka, ki je ob izidu pred leti dvignila neznansko veliko prahu in bila v trenutku razprodana, ter knjiga o več letih bivanja v Južni Afriki z naslovom Ankina moja Afrika.
Za revijo Zarja je leta 2016 dejala, da ji v življenju ni ničesar žal. »Če bi imela možnost, bi vse ponovila. Edino več časa bi bila s hčerko, ko je bila majhna. Sem delala tudi napake? Seveda! Kdo jih pa ne? Vendar sem po značaju preveč trmasta, da bi, če bi imela še enkrat možnost, naredila kaj drugače. Sem pa zato, če je to protiutež, vedno bila jaz. Nihče me ni spremenil. Ne čas, ne življenje, ne moji možje ali partnerji,« je takrat dejala.
