Najodmevnejši pogrebi vseh časov
Nekateri želijo biti pokopani v krogu svojcev, drugim se poklonijo družinski člani in znanci, a potem so tukaj še pogrebi, ki se jih vsi spominjajo še več deset let kasneje. Pred prvim novembrom se bomo spomnili najodmevnejših pogrebov novejše zgodovine.
Princesa Diana
Valižanska princesa, mama Harryja in Williama, je bila verjetno najbolj priljubljena in slavna članica angleške kraljeve družine. Umrla je v 36. letu starosti v nenavadni prometni nesreči sredi Pariza, skupaj s svojim spremljevalcem Dodijom Al-Fayedom, le leto dni po ločitvi od princa Charlesa. 6. septembra leta 1997 se je javne pogrebne slovesnosti v londonski Westminstrski opatiji udeležilo ogromno tako domačih kot tujih politikov in drugih javnih osebnosti (Hillary Clinton, Tom Hanks, Luciano Pavarotti, Steven Spielberg, Tom Cruise, Margaret Thatcher), ter kar tri milijone drugih žalujočih in radovednih ljudi. Neposredni televizijski prenos žalne slovesnosti si je ogledalo 2,5 milijarde ljudi. Kako priljubljena je bila Diana, priča tudi podatek, da so ljudje pred Kensigtonsko palačo, v kateri je v Londonu prebivala, prinesli več kot milijon šopkov rož.
Evita Peron
Evita Peron, izjemno popularna prva dama Argentine (njen mož Juan Peron je bil predsednik države), je umrla 26. julija 1952 v 33. letu starosti zaradi raka na maternici. Življenje v Argentini se je ustavilo, promet ni deloval, šole so bile zaprte, po radiu se je govorilo le o Eviti, zastave pa so bile kar deset dni spuščene na pol droga. Evito so balzamirali. Položili so jo v bel sarkofag in jo razstavili na ministrstvu za delo, kjer se je vsak dan zbrala ogromna, nepregledna množica ljudi, ki se je želela posloviti od nje. Prišlo je tudi do prerivanj in v vsesplošnem kaosu so trije umrli. Do leta 1955 je bila postavljena na ogled, nato pa se je v Argentini zgodil vojaški puč. Peron je izgubil oblast in zbežal iz države. Evitino truplo so odpeljali v Milano (Italija) in ga tam pokopali. Leta 1974 so njene ostanke ponovno vrnili v Argentino, kjer je pokopana v družinski grobnici Duarte na buenosaireškem pokopališču La Recoleta.
Papež Janez Pavel II.
Izjemno priljubljeni papež poljskega rodu je umrl 2. aprila 2005 v 83. letu starosti. V naslednjih dneh je večno mesto dobesedno postalo mesto, v katero vodijo vse poti, saj je po nekaterih podatkih Rim obiskalo štiri milijone ljudi, ki so se želeli posloviti od svetega očeta. Na papežev pogreb je prišlo 138 državnih delegacij, veliko svetovnih voditeljev, predsednikov vlad ali premierov držav, štirje kralji in pet kraljic ter 14 nekatoliških verskih voditeljev.
Mahatma Gandhi
Gandhi velja v svetu za pojem nenasilnega upora za človekove pravice, po katerem so se zgledovali številni voditelji, med drugimi tudi Martin Luther King mlajši ter Nelson Mandela. V Indiji pa je še v času življenja veljal za očeta naroda in tvorca sodobne države, tako da se je po njegovi nasilni smrti (atentat) pogreba 6. februarja 1948 v New Delhiju udeležila nepregledna množica ljudi. Pogrebni sprevod je bil dolg 7 kilometrov in je trajal štiri ure. Njegov tretji sin je ob prisotnosti dveh milijonov ljudi, a v popolni tišini, prižgal pagodo iz sandalovine, na kateri je Gandhi, oče Indije, odšel v večnost.
Josip Broz - Tito
Dosmrtni predsednik socialistične republike Jugoslavije je umrl zaradi gangrene 4. maja 1980 v ljubljanskem Kliničnem centru tri dni pred svojim 88. rojstnim dnevom. Ne glede na to, kaj si mislite o Josipu Brozu (veliki vodja ali komunistični diktator), je na mednarodnem diplomatskem parketu pustil ogromen pečat. Njegovega pogreba v Beogradu se je udeležil največji zbor državnikov sveta - šefov držav in vlad v svetovni zgodovini. Na komemoracijo je prišlo 209 delegacij iz 127 držav, štirje kralji, pet princev, šest predsednikov parlamenta, 31 predsednikov držav, 22 predsednikov vlad, 47 zunanjih ministrov, med njimi tudi Indira Gandhi, Kim Il-sung, Karel XVI. Gustav Švedski, Leonid Iljič Brežnjev, Nicolae Ceaușescu, Margaret Thatcher, Princ Filip, vojvoda Edinburški, Husein Jordanski, Olaf. V. Norveški, Sadam Husein, Willy Brandt, Jaser Arafat, François Mitterrand …
Victor Hugo
Pisatelj in pesnik, ki je najbolj znan po romanih Notredamski zvonar in Nesrečniki, je bil tudi politik in državnik. Ker je bil velik nasprotnik Napoleona III. ter je zagovarjal demokracijo in republiko in bil že leta 1849 pobudnik Združenih držav Evrope, je kar 20 let preživel v izgnanstvu. Ob razglasitvi tretje republike je postal čislan in spoštovan po vsej Franciji. Umrl je v 83. letu starosti 22. maja 1885 ter bil pokopan z največjimi možnimi državnimi častmi. Njegov žalni sprevod, ki se ga je udeležilo okoli tri milijone ljudi, še vedno velja za največjo parado v zgodovini Francije. Pokopan je v pariškem Panteonu, poleg še dveh velikanov francoske književnosti Emila Zolaja in Alexandra Dumasa.
Ayrton Senna
Legendarni Brazilec, ki je za mnoge najboljši dirkač v formuli 1 vseh časov, se je smrtno ponesrečil pri 34 letih na dirki v Imoli (Italija) 1. maja 1994. Za njim so žalovali vsi ljubitelji dirkanja po vsem svetu, za Brazilce pa je bila to tragedija neslutenih razsežnosti. Brazilska vlada je razglasila tridnevno žalovanje. Pogrebnega sprevoda v Sao Paolu, njegovem rojstnem mestu, se je udeležilo več kot tri milijone ljudi, pred televizijskimi sprejemniki pa je sedela vsa preostala Brazilija. Na komemoraciji je bilo tudi veliko znanih imen iz sveta formule 1, med drugimi Ron Dennis, Frank Williams, Jackie Stewart, Michele Alboreto, Alain Prost, Damon Hill, Rubens Barrichello … Senna je pokopan na Cemitério do Morumbi, na njegovem nagrobniku pa piše: »Nič me ne more ločiti od ljubezni do Boga.«
Še nekaj slavnih, ki so imeli veličasten pogreb: glasbenika John Lenon in Elvis Presley, 16. predsednik ZDA Abraham Lincoln, predsednik sovjetske zveze Josef Stalin, iranski verski in politični voditelj ajatola Homeini (kar 10 milijonov ljudi na pogrebu), angleški voditelj z vzdevkom angleški buldog Winston Churchill, 35. predsednik ZDA J. F. Kennedy …
