ženska pav Dobra karma

V vašem astro znaku prebiva žival. Preverite, ...

david-urankar, jan-plestenjak Svet24.si

Presenečenje: Plestenjak se umika z glasbene ...

HUAWEI_P40_0021 Svet24.si

Pet razlogov, zakaj izbrati Huawei P40 lite

Čevapčiči Svet24.si

Če ste zamrznili te čevapčiče in nabodalca, ...

Necenzurirano prenos Necenzurirano

Razkrivamo poti provizij za TEŠ6

Soraja 2 Odkrito.si

Torbica za 3.000 evrov in še kaj!

Mijo Matić Njena.si

Takole po karanteni uživa sanjski Mijo

Lahko krojimo svojo srečo?

Katja Kaja Mejač, 30.03.2020 16:01:40

Novembra je Slovenijo obiskal Meik Wiking, direktor danskega Inštituta za raziskovanje sreče in avtor knjig, ki sta se uvrstili na lestvice najbolj prodajanih po vsem svetu. Gre za avtorja, ki je danski koncept sreče, t. i. hygge, ponesel v svet in z njim dosegel, da smo začeli razmišljati tudi o lastni sreči. Ravno o tej temi pa je v intervjuju spregovoril tudi za nas.

Delite na:
Lahko krojimo svojo srečo?
Meik Wiking med obiskom v Ljubljani. Anže Krže, Mediaspeed

Meik Wiking (izberi eno fotko). 
Meik Wiking Meik Wiking, direktor danskega Inštituta za raziskovanje sreče in avtor uspešnic Hygge in Lykke, je Slovenijo obiskal konec novembra. 

Knjigi Hygge in Lykke: 
Hygge in Lykke sta prevedeni tudi v slovenski jezik in sta tudi pri nas veliki uspešnici. 

004159 Hygge 3d.jpg
Knjiga Hygge
Učila International/Knjigarna Felix


Meik Wiking je v Slovenijo prišel na povabilo za energetiko specializirane medijske hiše Montel Energetika.NET, ki je v sodelovanju s Slovenskim združenjem za energetsko ekonomiko organizirala četrto konferenco En.ekonomika & industrija 019., na dogodku pa je govoril predvsem o sreči na delovnem mestu. Med svojim bivanjem pri nas pa je obiskal tudi Srečno hišo v Lukovici pri Domžalah, ki je bila ustanovljena za pomoč otrokom iz rejniških in socialno ogroženih družin.

KNJ-Lykke.jpg
Knjiga Lykke
Učila International/Knjigarna Felix


10 zapovedi za hygge, dansko umetnost srečnega življenja: 
1. Ustvarite si vzdušje s pridušeno svetlobo, najbolje s svečami. 2. Bodite prisotni tukaj in zdaj. Izklopite telefon. 3. Kava, čokolada, piškoti, kolači, sladkarije – privoščite si te pregrehe. 4. »Mi« namesto »jaz«. Upoštevajte enakost. 5. Bodite hvaležni in ne pozabite, da bi bilo lahko še slabše. 6. Življenje ni tekmovanje, ni se vam treba bahati s svojimi dosežki. 7. Vzemite si odmor, sprostitev je pomembna. 8. Ni se treba razburjati za prazen nič. 9. Gradite medsebojne odnose in skupne zgodbe. 10. Najdite svoje zavetje, svoj mir in varni prostor. 

Meik Wiking, Anže Krže, Mediaspeed (1).jpg
Meik Wiking med obiskom v Ljubljani.
Anže Krže, Mediaspeed


»Tukaj se počutim zelo dobrodošlega. Sprehodil sem se po središču Ljubljane in sem navdušen nad tem, da je arhitekturno gledano zelo podobno krajem, ki sem jih navajen.«


Kaj ste želeli povedati s knjigama Hygge in Lykke?
Želel sem samo narediti vpogled v ključni del danske kulture. Hygge je nekaj, kar se seveda dogaja po vsem svetu, pri Dancih pa je unikatno to, da imamo za ta pojav besedo, ki ga opisuje. Hkrati pa tak način življenja zelo cenimo in ga vključujemo v nacionalni DNK. Hkrati sem želel poudariti svoj pogled na to, kako Danci komuniciramo in čutimo na dnevni ravni. 
Pri lykke gre bolj za globalno iskanje sreče, kaj pozitivnega so za srečo in kakovostno življenje naredile druge države. Želel sem poudariti, da je na Danskem veliko dobrih primerov, ampak nimamo monopola nad srečo. Seveda lahko srečne ljudi najdemo tudi drugod. Želel sem torej povedati, kaj se lahko naučimo od vseh. 

Ste pričakovali tak uspeh na svetovni ravni? Med velikimi uspešnicami je recimo tudi v Sloveniji. 
Ne. Knjige, sicer bolj akademske, sem pisal že prej, zato takšnega uspeha zagotovo nisem pričakoval. Hygge je po mojih podatkih prevedena že v 38 jezikov, kar je nekaj, o čemer kot avtor še sanjaš ne.

Po uspehu knjige ste obiskali že številne države in celine. Kakšen je odziv? 
Dobivam pisma ljudi z vsega sveta, v katerih piše, da v resnici že vse življenje prakticirajo hygge, samo da tega niso nikoli poimenovali z besedo. Neka Francozinja mi je napisala, da si je včasih privoščila popoldne z otrokoma in na kavču pojedla nekaj piškotov in pila čaj, ampak je temu rekla leno popoldne, zdaj temu reče popoldne hygge.
Pisem je resnično veliko, številni ljudje pišejo prijazne stvari, nekateri pa mi pošljejo tudi globoke in težke stvari. Recimo o tem, da so se borili za življenje, ampak da je knjiga nanje močno in pozitivno vplivala. 

Ob prebiranju knjige Hygge sem dobila občutek, da govori o življenjskem slogu naših starih staršev. Bi lahko pojem grobo opisali tudi tako? 
Mislim, da imate prav. Veliko ljudi bi verjetno občutilo enako. Gre za preproste stvari, umirjenost, preproste užitke, povezovanje, preprosto kuhanje, uživanje v namiznih igrah ... in da, to je nekaj, kar povezujemo s starejšimi generacijami. 

Govorite tudi o stvareh, ki bi lahko izboljšale zadovoljstvo na delovnem mestu. Od tihih ur do dela od doma in podobnih stvari, ki bi uslužbencem prinesle več sreče. Sama sem vseeno mnenja, da smo si ljudje preprosto preveč različni in bi zato tudi takšne vpeljave na ljudi vplivale različno. 
Seveda, vedno imamo ljudi, ki so nad ali pod povprečjem. Nekateri so bolj ali manj srečni, potem imamo ljudi, ki so bolj ali manj nesrečni in v vsakem položaju iščejo zgolj slabe plati. Takšni ljudje so seveda tudi na Danskem in imate jih tudi v Sloveniji. 
Te usmeritve seveda niso zakoni, po katerih bi se morali ravnati. Gre za zbirke primerov, zgodb navdiha. Pri nekaterih bi stvari lahko delovale, pri drugih ne. Predvsem gre za to, da bi ljudje morali svobodno odločati, kaj njim ustreza in kaj ne. 

Kaj je po vašem mnenju največji problem modernega sveta pri iskanju sreče? 
V resnici ne vem, kaj je primarni izziv. Mislim, da gre lahko za pomanjkanje ciljev, morda gre za preveliko preobremenjenost, preveč stresa. Pri nekaterih ljudeh gre za to, da dela preprosto ne najdejo in posledično niso srečni. Ne morem se omejiti samo na eno stvar, ki bi vplivala na srečo vseh. 

Bi lahko rekli, da imamo preveč stvari, ki nam od iskanja sreče odvračajo pozornost?
Zagotovo je v svetu močno prisoten pojav FOMO (fear of missing out, strah pred zamujenim, op. a.). Izpostavljeni smo toliko priložnostim, vidimo, da jih ljudje izkoriščajo. Več ko jih je, težje sprejmemo odločitve in se na koncu počutimo manj srečne. Ljudje želimo biti povsod navzoči in biti deležni vseh priložnosti, tudi če to ni dobro za nas. 

Po vseh raziskavah, ki ste jih naredili, kaj bi rekli, zakaj so drugi narodi manj srečni kot Skandinavci? 
Sam gledam predvsem na šest ključnih dejavnikov, ki oblikujejo raven sreče celotnega naroda. Gre za bruto domači proizvod na prebivalca, 
zdravje, osvobojenost od korupcije, svobodo pri sprejemanju življenjskih odločitev, velikodušnost in stanje socialne podpore. Te točke pojasnjujejo 75 % razlik v stopnjah občutka sreče in zadovoljstva pri različnih narodih. 

Kaj vam pomeni hygge in ali ste pri tem uspešni?
Predvsem gre za razpoloženje. Za to, da si ustvarim dobro vzdušje, v katerem se počutim sproščenega, ne glede na to, ali sem sam ali v družbi. Seveda gre za udobje in uživanje v majhnih, preprostih stvareh. Ko potujem in nisem doma, je težko. Ne vidim prijateljev in družine, na letalih ne smem uporabljati sveč ...

Kaj se skriva za svečami? Danci jih obožujete. 
Veliko jih uporabljamo, ker poskrbijo za posebno vzdušje v prostoru. Seveda bi lahko imeli tudi drug vir svetlobe, ampak sveče ponujajo toplo, mehko svetlobo. Gre predvsem za tradicijo. V knjigi sem zapisal, da Danci porabimo dvakrat toliko sveč kot drugouvrščeni s seznama. Po knjigi to še bolj opazim. 

Vaš najboljši nasvet za srečo?
Sirskemu beguncu in severnokorejskemu študentu pomeni sreča popolnoma različne stvari. Zato je to zelo težko. Če pa želi posameznik dvigniti svojo dnevno energijo, je pomembno, da delamo nekaj ustvarjalno, da počnemo nekaj skupaj z drugimi ljudmi in da delamo nekaj, kar ima globlji pomen. 

Ste po vseh napornih dnevih, ki so za vami, po številnih poteh, predavanjih, intervjujih, še vedno srečni?
Sem. Seveda po dveh mesecih potovanj pogrešam dom. Lahko sem zelo srečen, ker sem že sam po sebi zelo srečen človek, zato se počutim privilegiranega, ker lahko počnem nekaj, v čemer uživam, in raziskujem stvari, ki me zanimajo. Seveda pa imam tudi jaz slabe in dobre dneve. 

Kaj je za vas največji stres?
Povezovalni leti. Letel sem iz Madrida v Frankfurt in imel vmes le 20 minut, da sem ujel let za Slovenijo. Tako da ja, letala.

Objavljeno v reviji Bodi Zdrava št. 12, 9.12.2019