Screenshot_2 Svet24.si

Umrl je Božidar Lapaine, hrvaški oblikovalec ...

fantka Svet24.si

Drobna zadovoljstva vodijo v prostor neskončnih ...

1663812312-036mv Necenzurirano

Kakšna stavka? Največja zasebna klinika podira ...

janez janša, shod Reporter.si

Kdo ima koga za norca? Janša, večkrat v ...

slovenija odbojka najdic planinsec af Ekipa24.si

Kaj se dogaja v slovenski reprezentanci?! Novi ...

Tako bo potekal sončni mrk, ki je marsikoga prestrašil do kosti Odkrito.si

8. april, 2024 - Mrk, ki prinaša katastrofo?!

novak djokovic Ekipa24.si

Je zaradi tega počilo med Đokovićem in ...

»Dokler se ne pojaviš nekje na radarju, ne obstajaš!«

Teja Pelko, 11.06.2019 19:01:20

Čeprav Timon šteje šele 25 let, se že lahko pohvali z zavidljivo igralsko bero, tako z gledaliških desk kot pred kamero. S svojim talentom je opozoril že v času srednje šole, ko je v okviru gledališke šole Prve gimnazije Maribor na 10. Mednarodnem festivalu Gledališki sejem v Minsku za Amorja v Molièrjevi Psihi dobil nagrado za najboljšega igralca, leta 2017 pa je prejel študentsko Severjevo nagrado za vlogo Bernieja v Mametovih Seksualnih perverzijah. Že malce pred končanim študijem na AGRFT-ju so ga povabili v mariborsko Dramo, letos pa se je pridružil ljubljanski in s tem postal očetov sodelavec. Skupaj sta že tudi nastopila. Kako se družinski odnos meša s profesionalnim, zakaj zadnje čase pogosto govori v prleškem narečju in ali mu je kaj žal, da se izteka serija Reka ljubezni, izveste v nadaljevanju.

Delite na:
»Dokler se ne pojaviš nekje na radarju, ne obstajaš!«
Timon Šturbej Marko Vavpotič, M24.si

Na intervju ste prišli z vaj za novi celovečerec z naslovom Jezdec. Nam lahko razkrijete kaj več?

Jezdec je prvenec režiserja Dominika Menceja. Gre za cestni film, ki govori o najboljših prijateljih Tomažu in Antonu iz iste vasice v Prlekiji, ki svoja mopeda predelata v slogu chopperjev in se odpravita na popotovanje do Medžugorja. Jaz igram Tomaža, preprostega fanta, ki je zelo veren in ima videnja Device Marije, zato se tudi odpravi na pot.

Kako pa vam gre prleščina?

»Mislin, ka mi pomalen že ide.« (smeh) Mislim, da počasi bo.

Vam je kdo pomagal pri učenju tega narečja?

Ko je Dominik izrazil željo, da bi bila s soigralcem Petjo Labovićem Prleka, sem mu odvrnil, da lahko, a da me malo skrbi, ker to vseeno ni tako preprosto, saj potem pogosto stvari izpadejo nepristno ali na pol narejeno. Zato sem se dobil z Gašperjem Lovrecom, študentom drugega letnika AGRFT-ja, ki je od tam, in sva skupaj prepisala cel scenarij. Enako je naredil Petja. Potem pa je bil Gašper še nekajkrat na vajah in naju je popravljal.

Sicer pa je za vami zelo pestra igralska sezona. Začeli ste jo v Drami SNG Maribor, končujete pa jo v ansamblu SNG Drama Ljubljana. Kako se počutite v novem kolektivu?


Odlično. Večinoma so me soigralci zelo lepo sprejeli. Ni nekih »solerjev«, vsaj »naletel« še nisem na nikogar. Vsi so zelo odprti – in odlični igralci. Je kar učna ura stati z njimi na odru.

So kakšne razlike med delom v mariborskem in ljubljanskem gledališču?

Tukaj je zbranih več res vrhunskih igralcev, kar seveda posledično vpliva na delo oziroma na način dela, sicer pa večjih razlik ni.

Ste se pa verjetno bolj domače počutili v Mariboru, glede na to, da prihajate od tam ...

Po eni strani, po drugi pa sem se že zelo navadil na Ljubljano. Kljub vsemu je Ljubljana glavno mesto, vse se dogaja tukaj.

Potem ni ničesar, kar bi zelo pogrešali s svojega konca?

Pogrešam prijatelje in družino.

Pridejo prijatelji v Ljubljano, se vi vračate v Maribor?

Večkrat so oni prišli sem, ker sem bil tako zaseden, da nisem imel časa hoditi v Maribor, ampak grem pogosto za konec tedna domov, že da pozdravim starše.  

Ste pa verjetno veseli, da delate. Veliko vaših kolegov sovrstnikov namreč nima te sreče ...

Vsekakor sem zelo vesel tega. To z Mariborom me je takrat kar presenetilo – ponudba je namreč prišla takoj po končani Akademiji oziroma celo malo prej. Tudi ponudba ljubljanske Drame me je presenetila. Vsekakor je v tem neka varnost, čeprav so začetne plače precej nizke, ampak v primerjavi s kolegi je to prednost. Ne predstavljam si, kako je biti na svobodi. Mislim, da sta le dve skrajnosti – ali ogromno delaš ali pa zelo malo in je težko. V našem poklicu mogoče še gre nekako, kakšni slikarji ali glasbeniki pa so lahko vrhunski, a životarijo.

Ste kdaj čutili kakšno zavist ali so do vas prišli kakšni očitki o nepotizmu, češ da vam je oče, igralec Branko Šturbej, »zrihtal« delo?

Zgolj v šali.

Branko Šturbej in Timon Šturbej
Timon z očetom Brankom Šturbejem.
Marko Vavpotič, M24.si

Z očetom že nekaj časa igrata v seriji Reka ljubezni, v Razbitem vrču pa prvič skupaj nastopata na gledaliških deskah. Je kakšen poseben občutek, ko si oder deliš z nekom, ki ti je tako blizu?

Pravzaprav sva bila v Razbitem vrču že drugič skupaj na odru. Prvič sva bila, ko sem »vskočil« pri Pandurjevem Faustu kot član kabineta (takrat še na Akademiji), v Razbitem vrču pa je prvič, da imam malo večjo vlogo. Posebno je. Bolj je bilo sicer posebno pri predpripravah – ko se je družinski odnos pomešal s profesionalnim. (smeh)

Potem družinski odnos ostaja tudi na odru?

Seveda. Tega ne moreš izklopiti. Na začetku je imel občutek, da se moram dokazovati še bolj, in je kdaj malo na dan »butnil«  očetovski nagon. (smeh) Ampak to je normalno.   

Se tudi v zasebnem življenju pogovarjata o gledališču?

Se, veliko se pogovarjava o gledališču. To se mi zdi zelo konstruktivno.

V predstavi Razbiti vrč vas po krivem obtožijo, da ste razbili vrč. Ste bili v življenju kdaj po krivem obtoženi?

V tem trenutku se ne spomnim kakšnega takšnega dogodka.

Ste bili sicer živahen otrok, ste velikokrat kaj razbili med igro?

Ne, ne zares. Pravzaprav se mi zdi, da sem bil ves čas bolj vase zaprt otrok. Zelo rad sem imel šport in razne druge stvari, v tem smislu sem bil živahen, da bi kaj dosti razbijal, pa ne. Ko sem bil še res majhen, pa sem imel »foro«, da sem zmeraj tekel pred mamo na telefon, se oglasil, zaklel v telefon in odložil slušalko. (smeh) Tako da sem bil mogoče navihan otrok – kot pač vsi. (smeh)

Veliko hujšo obliko navihanosti ste upodobili v filmu Posledice. Ste imeli kakšne težave s katerim od gledalcev, ki ni ločil resničnosti od filma?

Ne, pri Posledicah ne, prej bi rekel pri Reki ljubezni, mogoče zato, ker so to drugačni gledalci, ki drugače spremljajo in gledajo te stvari. Da bi se me prav lotili, ne, poznam pa kar nekaj zgodb drugih soigralcev, ko so koga v trgovini napadli: »Grozna oseba ste!« Me je pa enkrat prestrašila ena soseda iz Maribora iz bloka. Bil sem v trgovini in sem izbiral zelenjavo, pa je prišla od zadaj in mi rekla: »Kaj je, 'mamilopapek'?« Obrnil sem se in videl, da je soseda. (smeh)

Timon Šturbej 5
Timon kot Željko v filmu Posledice (ob njem soigralca Matej Zemljič (Andrej) in Gašper Markun (Niko)). Za vlogo je na 21. Festivalu slovenskega filma dobil tudi vesno za najboljšo stransko moško vlogo
Demiurg


V Posledicah in že prej v Mestnem gledališču ljubljanskem (MGL) ste – vsaj kar sem videla – vedno igrali negativce, z Ivanovim in Razbitim vrčem pa se je to le spremenilo. Ste se že kaj ustrašili »tipiziranja«?

Ja, osebno ne maram preveč enakih vlog, še posebno v gledališču ne. Zdi se mi, da se predvsem nam mladim to hitro zgodi, da nas kaj zaznamuje. Ljudje potem hočejo kakšne druge vloge hitro in učinkovito zasesti, ker si mislijo: »Aha, on to zna!« Potem pa te hitro postavljajo v vedno iste vloge. Ne vem, zakaj pride do tega. To je po mojem mnenju nekaj, kar s sabo vlečeš že od Akademije. Tudi v Mariboru sem imel eno takšno vlogo. V Ivanovem in v Razbitem vrču pa sta vlogi povsem drugačni.

Timon Šturbej 3
V Ivanovu Timon upodablja mladega okrajnega zdravnika Jevgenija Konstantinoviča Lvova (ob njem Polona Juh).
Peter Uhan / SNG Drama Ljubljana

Je zaradi Posledic prišel kakšen klic s ponudbo za novo vlogo?

Mislim, da je. Ker pri nas je tako: dokler se ne pojaviš nekje na radarju, ne obstajaš. Tudi če hodiš na avdicije, dostikrat ne dobiš vloge, dokler česa ne posnameš. Žal. Ko te ljudje vidijo, pa nekako padeš v to »mrežo« in začneš delati, se mi zdi.

Vas poleg Jezdeca čakajo še kakšni projekti zunaj gledališča?

Zdaj je to edini.

Verjetno vam to odgovarja, glede na to, da ste imeli zdaj res veliko dela tako z gledališčem kot z Reko ljubezni?

Ja, odlično je, da se lahko osredotočim le na eno stvar, ki se ji lahko posvetim v celoti.

Potem vam ni žal, da se je Reka ljubezni končala?

(smeh) Ne, zelo sem vesel, da se mi ni treba več zbujati ob petih zjutraj. To je najlepše, poleg tega pa lahko zdaj več časa namenim drugim stvarem. Bom pa zagotovo pogrešal ljudi in ekipo, ker so izjemni.

Timon Šturbej 6
Ljubitelji slovenskih serij Timona poznajo kot Miho Medveda iz Reke ljubezni.
Ksaver Šinkar

Kako to, da ste se sploh odločili za igralski poklic?

Do te odločitve je prišlo v srednji šoli, ko sem šel v gledališko skupino. Vodila jo je očimova prijateljica. Ker ni imela fantov, me je očim prosil, naj grem pogledat – in sem šel. S Petjo Labovićem sva šla skupaj, potem pa sva povsem »noter padla«. Od takrat sem zaljubljen v igro in od takrat vem, da to želim početi.

Ste imeli pri odločitvi za študij kakšne pomisleke zaradi očeta, ker bi se bali, da si ne bi obuli prevelikih čevljev, primerjav drugih …?

Osebno se s tem nisem nikoli obremenjeval. Zdi se mi, da je vsak svoj človek. Ne vem, zakaj bi se ukvarjal s tem.

Kako so na to, da ste igralčev sin, gledali sošolci?

Na sprejemnih izpitih je še bilo malo tega v zraku, ko smo se spoznali, pa smo se vsi zelo povezali.   

Je bil oče vesel, ko ste mu povedali, kaj želite postati?

Ne, ni bil vesel. (smeh) Rekel mi je: »Zakaj?«

Pa mati?

Mama me je od začetka podpirala, češ, počni, kar te veseli.

Ste že v mlajših letih hodili gledat predstave, v katerih je igral vaš oče? Vam je kakšna njegova vloga ostala v posebnem spominu?

Zelo mi je v spominu ostala uprizoritev Življenje je sen od Kice. Ne spomnim se, kje sem jo gledal, ampak vem, da je bilo na prostem. V predstavi je bil neki ptič – zdi se mi, da je bil sokol – in veliko so skakali skozi okno … Takšna čarobna predstava je bila. Spomnim se tudi, da so ustrelili Bakovića, in sem se spraševal, kako so naredili, da je začel krvaveti. Bil sem še majhen, štiri ali pet let sem imel.

Kakšnih vlog si želite?

Rad bi delal čim več različnih stvari v gledališču in filmu, hkrati, če bi bilo mogoče, pa da bi bil v čim več izjemnih projektih, takih, ki me zanimajo, ki me mikajo. Malo prekletstvo tega, da si v službi, je to, da nimaš izbire, kaj bi delal in kaj ne, in dobiš projekt, ki ti je bolj ali manj všeč kot neki drugi. Želel bi si, da bi bil v čim več takšnih, ki me zanimajo.

Timon Šturbej 4
Utrinek iz uprizoritve Razbiti vrč (na fotografiji: Timon Šturbej, Bojan Emeršič, Matija Rozman, Maruša Majer, Polona Juh in Branko Šturbej)
Peter Uhan / SNG Drama Ljubljana

Že veste, kaj vas čaka v Drami drugo leto?

Za dva projekta že vem. Prvi je Alice v postelji z Dorianom Šilcem Petkom, drugi pa 2020 z Ivico Buljanom v koprodukciji z MGL-jem in Cankarjevim domom.   

Glede na to, da vas čaka snemanje filma, bo vaše poletje bolj delovno obarvano. Bo vseeno kaj časa za oddih?

Bo, julija in avgusta sem prost. Šel bom na morje, na dedkov vikend na Hrvaško. Zelo rad kuham, tako da bom tudi letos pripravil škampe na buzaro in hobotnico izpod peke.    

Kako skrbite za kondicijo?

Zdaj sem se zelo navdušil nad skvošem. Zbrala se nas je ena ekipa samih gledališčnikov in dvakrat na teden igramo skvoš. Zdi se mi odličen šport, ker se zelo hitro »vklopiš«, ne potrebuješ veliko časa, da »padeš notri«, ampak lahko zelo hitro igraš. Zelo se zabavamo.

Timon Šturbej 7
Timon je poleg Posledic nastopil še v filmih Ne bom več luzerka in Stekle lisice, videli pa ga bomo tudi v šestdelni krimi dramski nadaljevanki Jezero.
Marko Vavpotič, M24.si

Objavljeno v reviji Vklop št. 22, 30. 5. 2019.