Lepa slovenska športnica povsem na tleh: Nisem mogla več vstati

Temnolasa Velenjčanka Gloria Kotnik bi bila zlahka tudi fotomodel. Z lepim obrazom, sanjsko postavo in usti, do ušes raztegnjenimi v nasmeh, ne daje slutiti, da se je pred meseci povsem zlomila. »Vsega je bilo preveč. Nekega dne skorajda nisem mogla več vstati, četudi sem vso noč prespala. Telo me je bolelo in ni hotelo več ubogati. Prisiljena sem mu bila prisluhniti in si vzeti tri mesece premora. Šele nato sem lahko spet začela upati na vrnitev,« je bila presenetljivo iskrena. Letos bo dopolnila trideset let, vendar še ne razmišlja o slovesu od belih strmin. Nasprotno, trmasto vztraja dalje in dosega uspehe. Četudi si mora sama zaslužiti, da lahko trenira in tekmuje.

• Umrla po hudi bolezni, znan Primorec žaluje

Njeni starši so navdušeni športniki. Bili so med prvimi, ki so pred dobrima dvema desetletjema in pol pograbili takrat veliko novost – snežne deske. »Tako mamo kot očeta je deskanje hitro navdušilo. Smuči sta zamenjala za deski, nanjo pa sta postavila tudi mene in dve leti mlajšo sestro. Poti nazaj h klasičnemu smučanju ni bilo več,« se spominja Gloria, ki je dolga leta tudi pridno trenirala tenis, obiskovala šolo in vse skupaj počela z neverjetno lahkoto. »Starši so me vozili na treninge na Roglo, kjer sem uživala zunaj v naravi z drugimi otroki. Mimogrede so prišli uspehi, sama pa sem se morala odločiti med tenisom in deskanjem, saj mi je za oboje zmanjkovalo časa,« pravi in dodaja, da ni odločitve nikoli obžalovala. Četudi je v bogati in uspešni karieri staknila številne poškodbe, ji je šport dal veliko lepega. »Skozi šport sem se naučila odgovornosti, delovnih navad, zmagovati in izgubljati, spoznala sem najrazličnejše življenjske razmere. Oče Peter, ki je zdaj trener kitajske reprezentance, je bil dolgo tudi moj trener. Veliko časa sva preživela skupaj, trdo delala, a tudi uživala. Nenehno sva bila odsotna, mama in sestra sta se morali znajti po svoje. Zaradi najine odsotnosti smo znali dobro izkoristiti redke skupne trenutke. Takrat smo nadoknadili vse, za kar vmes ni bilo časa.«

Ko zgolj trdo delo ni dovolj

Delu se ni nikoli izmikala. Naredila je vse, kar so od nje pričakovali. Kljub temu pa so se stvari tako zapletle, da je kljub rezultatom za deskarje kronično primanjkovalo denarja. Sama je še pred kratkim razmišljala o slovesu od tekmovalne kariere, saj je bil pritisk prevelik. »Na srečo je bil ob pravem času na pravem mestu Aco Sitar, ki je izumil posebno ploščo 'all flex', ki jo uporablja več kot osemdeset odstotkov tekmovalcev. Skupaj sva našla rešitev. Podprla in angažirala sem ga pri promociji njegovega izuma ter s tem zaslužila za stroške nadaljevanja športne kariere, obenem pa mi omogoča, da uporabljam znanja menedžmenta, ki jih pridobivam med študijem na primorski univerzi,« razlaga Gloria. Čeprav je nov angažma pomenil še več dela, se ga je lotila z veseljem. Vendar pa sta nenehno delo in popolna posvečenost terjala svoj davek – lani se je spoprijela s hudo obliko izgorelosti. »Sem človek z veliko energije. Mislim, da zmorem vse, da ne potrebujem počitka. Ves čas sem v gibanju. Skačem naokoli, nič mi ni težko. Vse bi naredila, ne samo zase, tudi za druge. Delam vse dotlej, dokler mi telo ne sporoči, da je preveč. Podrl se mi je imunski sistem, bila sem bolna in izčrpana. Nenadoma nisem imela več fizične moči za nič. Kljub prespanim nočem sem se zbujala utrujena in z bolečinami v glavi. Nenadoma nisem več imela tiste svoje življenjske energije, ki jo običajno izžarevam. Morala sem na prisilni počitek. Dva meseca sem res pazila, da sem počivala. Prebrala sem knjige, si pogledala filme, šla na potovanje, za katerega prej nisem imela časa, šla na fakulteto,« je iskrena. Zaradi izgorelosti je izpustila tudi uvod v letošnjo sezono. Vendar se zaradi tega ne obremenjuje in te dni že spet trenira kot v svojih najboljših časih. Ne glede na to, da bo na začetku poletja praznovala trideseti rojstni dan, v športu še ni rekla zadnje besede.

V otroštvu se je odločala med tenisom in deskanjem na snegu. Zmagalo je deskanje, česar pa ni nikoli obžalovala.

Mediaspeed

V pričakovanju jubileja

»Leta so zame samo številka. Merilo starosti je počutje, kako se počutiš v svojem telesu. Sama se trenutno počutim odlično in res ne občutim še tistih treh desetletij. Ves čas grem naprej, delam to, kar me veseli, in si želim to početi še naprej, vse dotlej, dokler bom imela motivacijo in uživala. Hkrati počnem veliko stvari, tako da sploh nimam časa razmišljati o letih in starosti,« razlaga in dodaja, da okrogla obletnica ne bo šla kar mimo nje. Proslavila jo bo dostojno, tako kot vse uspehe doslej. »Imam tesen krog prijateljev in podpornikov, ki hodijo zame navijat na tekme. Veselimo se vseh mojih uspehov, ob rojstnem dnevu pa bomo tudi primerno nazdravili,« pravi Gloria, ki jo letos čaka še ena velika prelomnica. Najprej bi rada dokončala študij – do konca magisterija ji manjkata še dva izpita in diploma, veseli pa se tudi skorajšnje osamosvojitve. »V bistvu sem že vse življenje samostojna, saj se je bilo treba hitro navaditi na odgovornost in skrbeti zase, živela sem v najemu, zelo pa si želim svojega lastnega doma v prestolnici. In če sem prej ob redkih priložnostih, ko mi je uspelo iti nakupovat, gledala obleke in čevlje, me zdaj bolj zanimajo oprema in dodatki za dom. Menda se je tudi pri meni začelo tisto gnezdenje.«

Objavljeno v reviji Zvezde št. 20, 15. 5. 2019.