Kakšne adute ima tokrat v rokavu Boštjan Romih?
Sledili bodo številnim Slovencem, ki so mestni vrvež zamenjali za podeželsko idilo.
Vsi si radi odpočijemo oči na lepotah slovenske pokrajine; na skladnih domačijah, obraslih z zrelim vrtom; na domu, ki ga greje krušna peč ... Le komu se kdaj pa kdaj v misli ne prikrade želja po preprostejšem življenju v neokrnjeni naravi? Ustvarjalci oddaje Ambienti bodo v 12. sezoni sledili številnim Slovencem, ki so mestni vrvež zamenjali za podeželsko idilo, hkrati pa postavili zgled, kako se lotiti prenove starejših podeželskih hiš.
Eksponentna rast cen nepremičnin v večjih slovenskih mestih počasi obrača večstoletni trend preseljevanja v urbana središča. Vse več družin se zavestno odloča svoje korenine pognati v manjših krajih; vse več starostnikov se v svojih najlepših letih vrača na vas. Ob številnih novogradnjah v predmestjih in na deželi pa se je v zadnjih letih povečalo tudi število spoštovanja vrednih prenov tipičnih slovenskih podeželskih hiš. V novi sezoni oddaje Ambienti njihovi lastniki razkrivajo, zakaj so se namesto za novogradnjo raje odločili za prenovo.
Oddaja Ambienti se na spored TV Slovenija vrača v soboto, 11. septembra, ob 17.15, sezono pa bo sklenila jubilejna 150. oddaja, pravi voditelj Boštjan Romih
Pogum in zavest
»Ko prenavljaš staro hišo, si lahko prepričan, da gre za stoodstotno zdravo bivalno okolje, ki spada v ta prostor. Za objekt, ki je močno premišljen,« za Ambiente razlaga prof. dr. Živa Deu, strokovnjakinja na področju prenov, ki bo v oddaji predstavila oživljeno domačijo na Kozjanskem. »Življenje v stari hiši bo tudi zaradi patine, ki je ne moremo kupiti, prijetnejše in bolj navdihujoče.«
A prenova stare domačije, kot dr. Živo Deu dopolni njen mož, arhitekt Matjaž Deu, zahteva pogum. »Slovencem po navadi za prenovo zmanjka samozavesti. Nekateri pa v starih hišah vidijo le revščino. Ampak s srčnostjo in pogumom je mogoče odkriti vse te arhitekturne posebnosti, izvirnosti, zanimivosti ter hkrati varovati naš prostor in stavbno dediščino.«
V oddaji bo predstavljenih tudi več parov, ki so se na jesen življenja preselili nazaj v rojstne hiše ali odročne vikende ter ob tem prenovili in posodobili več desetletij stare hiše.
Občutek za dediščino
Da so tujci pri prenovi pogumnejši, se bomo prepričali v odročni dolini reke Radovne, kjer v vasi z istim imenom stoji ena izmed zadnjih starih domačij, ki je preživela nemški požig med drugo svetovno vojno. Hišo, umeščeno v zaščiteno območje Triglavskega narodnega parka, je novi lastnik prenovil z veliko spoštovanja in občutka za dediščino. »Morali smo izkopati vodnjak, saj na to območje nismo mogli potegniti vodovoda,« zgodbo o prenovi razkriva njena avtorica Jade van Baaren. »Uporabili smo lesene okenske okvirje, streho prekrili s tipičnimi strešniki ... Zavod za varstvo kulturne dediščine je bil zelo strog pri prenovi, kot je tudi prav.« In čeprav je hiša navzven ohranila vse svoje tipične gorenjske značilnosti, pa je njen interier – zračen, sodoben, prostoren – prava protiutež stari školjki. In tudi dokaz, da je mogoče živeti v popolnem udobju in hkrati varovati slovensko stavbno dediščino.
V novi sezoni oddaje Ambienti lastniki spoštovanja vrednih prenov tipičnih slovenskih podeželskih hiš razkrivajo, zakaj so se namesto za novogradnjo raje odločili za prenovo.
Dodobra posodobljena hiša.
