Naši znani obrazi, ki se lahko pohvalijo z (avto)biografijami

Novinarka in voditeljica oddaje Od blizu Vesna Milek je na papir prelila življenje legendarnega igralca Borisa Cavazze. V biografskem romanu z naslovom Cavazza mu sledimo od ranega otroštva do prvih ljubezni in nato tragičnih preizkušenj, ki pa ga niso zlomile, ampak le naredile močnejšega.

Pestro življenje Borisove kolegice in ene največjih slovenskih igralk 20. stoletja Milene Zupančič je v knjigi Kot bi Luna padla na zemljo pod drobnogled vzel pisatelj Tadej Golob.

Ob 30. obletnici ustvarjanja legendarnega kantavtorja Zorana Predina je izpod Golobovega peresa izšla biografija z naslovom Zgodba iz prve roke. Po Predinovih besedah je v knjigi objavljena le tretjina njegovega življenja, saj ena tretjina ni za javnost, ene pa še ni miselno razdelal.

Golob je zajel tudi življenjsko in poklicno pot odvetnika Petra Čeferina. V biografiji Nespodobni odvetnik lahko sledimo njegovemu življenju, od srečnega otroštva v Ljubljani preko divjih študentskih let, nerodnih odvetniških začetkov, ustvarjanja družine do njegove uveljavitve v slovenskem odvetniškem prostoru, spopadanja z izgubo partnerke, nove ljubezni, shajanja z leti, izdajanja knjižnih uspešnic, spremljanja filmov, teatra in novic v časopisih ter ukvarjanja s karatejem.

Tudi eden največjih talentov jugoslovanske in slovenske košarke, pa tudi igralec, ki je povzročil največ incidentov, Peter Vilfan, se je zaupal Golobu. V knjigi o zlatih časih in velikih imenih jugoslovanske košarke z naslovom Peter Vilfan: Avtobiografija mrgoli znanih imen, Vilfan pa do nekaterih ni vedno prizanesljiv.

Pisatelj, pesnik, scenarist in prevajalec Jurij Hudolin je pod drobnogled vzel raperja Zlatana Čordića – Zlatka. V biografskem eseju O smehu Zlatka Čordića si Zlatko z Jurijem izmenjuje besedo – o Fužincu, ki ni primitivec. Iz geta, kjer so bolj kot ne na socialnem dnu živeli priseljenci, imigranti, brezdelneži, prestopniki in kriminalci, se je z ljubeznijo do Cankarja, Plečnika, slovenske kulture in jezika odlično vključil v družbo, ki Fužince potiska na obrobje.

V romanu Samohodec pa je Hudolin zajel življenjsko pot enega glavnih alternativnih slovenskih medijskih aktivistov urednikov in glasbenih promotorjev Igorja Vidmarja. Literarizirana biografija, napisana po nekaterih motivih iz njegovega življenja, je večplastno delo, ki govori o politiki, samostojni Sloveniji in o svetovnih glasbenih zvezdah. Vidmar je namreč k nam pripeljal več kot tristo svetovno znanih skupin, sodeloval pri mednarodnem prodoru skupine Laibach in bil založnik njenega prvega albuma, kot eden glavnih neodvisno levih alternativnih glasov rajnke Jugoslavije pa je – tudi kot član kolegija Odbora za varstvo človekovih pravic – pripomogel k osvoboditvi Slovenije in poznejši uveljavitvi mnenjskega pluralizma v medijih.

Novinar Tomaž Mihelič je v knjigi Novo rojstvo razgrnil iskreno izpoved o trpljenju, ljubezni in preobrazbi transseksualke Salome.

Pesnik, pisatelj, kantavtor in glasbeni poznavalec Matej Krajnc je v biografiji Ena sama ljubezen poskrbel za izčrpen vpogled v pestro, razgibano, včasih tudi s trni posuto življenjsko in glasbeno pot umetnika in svetovljana Lada Leskovarja.

Pisatelj, pesnik, dramatik, scenarist in avtor filmskih predlog ter letošnji prejemnik Prešernove nagrade Feri Lainšček se je odločil svoje življenje popisati kar sam. V romanu Kurji pastir odstira dolgo potlačene spomine in doživeto piše o dogodkih, ki jim je bil priča na neki nedoumljivi način, kot je na primer odločanje staršev o tem, kako ga bosta poimenovala, pa o tem, kako je potekalo njegovo rojstvo ali kakšne težave je imela mama pri začetnem dojenju. Svojo zgodbo iz zgodnjega otroštva bo razgrnil še v dveh knjigah.

Tudi nedavno preminuli pisatelj, dramatik, režiser in scenarist Dušan Jovanović je za pero poprijel sam. V delu z naslovom Na stara leta sem vzljubil svojo mamo, žanrskem hibridu eseja, avtobiografije in memoarjev, se je posvetil zanj in za njegovo življenje pomembnim drugim. Na eni strani njegovim sodobnikom, umetniškim kolegom, pa tudi po vsem svetu prepoznavnim kulturnim in političnim ikonam, kot so Rade Šerberbedžija, Brigitte Bardot, Silvio Berlusconi, na drugi strani pa ljudem iz avtorjevega intimnejšega, osebnega prostora. Posamezni portreti se prepletajo z avtorjevimi spomini na otroštvo, odraščanje, vojaščino, profesionalno in družinsko življenje.

Življenje legendarnega igralca Radka Poliča – Raca je pod drobnogled vzela dramaturginja, urednica in publicistka Petra Pogorevc. Knjiga, ki je nastala po intenzivnih pogovorih s protgonistom, je napisana v prvi osebi ednine, bogatita pa jo pristen humor in sočen jezik, oba tako značilna za tega velikega igralca. Rac brez zadržkov govori o sebi in o stvareh, ki so ga v življenju doletele, pa naj gre za anekdote iz gledališkega sveta ali za tragične dogodke, ki so ga ranili in zaznamovali. Pripoved mu sledi v otroštvo, pojasni njegovo vseživljenjsko povezanost s starši in bratoma ter obudi spomine na tri zakone, predstavi pa tudi njegovo pojmovanje lepega in težkega igralskega poklica.

Življenja članov skupine Mi2 je popisal literat Mohor Hudej. Avtor se v delu z naslovom Mi2 Biografija sprehodi skozi zgodovino skupine in skozi življenja njenih akterjev s poudarkom na opisovanju okolja in družbenopolitičnih razmer, v katerih je bend nastajal.