V Louvru odprtje velike razstave ob 500-letnici Da Vincijeve smrti
V pariškem Louvru se je odprla velika razstava del italijanskega umetnika Leonarda da Vincija, ki so jo v muzeju pripravili ob letošnji 500-letnici smrti renesančnega genija. Združila bo 162 umetnin, med katerimi bo tudi 11 od nekaj manj kot 20 znanih Da Vincijevih slik. Ne bo pa na razstavi znamenite Mone Lize in najdražje slike na svetu - Odrešenika sveta.
Ob Da Vincijevih bodo na razstavi predstavljene tudi slike njegovih učencev. Slikam in risbam so dodali še rokopise, kiparska dela in druge predmete.
V zadnjem hipu pa so v Pariz pripeljali znamenito Da Vincijevo risbo Vitruvijec. Dogovor o izposoji umetnin med Italijo in Francijo, ki je vključeval tudi Vitruvijca, sta konec septembra podpisala italijanski minister za kulturo Dario Franceschini in njegov francoski kolega Franck Riester.
Zatem je sodišče v Benetkah po pritožbi združenja Italia Nostra, kjer so menili, da je Da Vincijeva risba prekrhka za izposojo, sprva ustavilo načrtovano izposojo Vitruvijca, nato pa zadnji hip odločilo, da bo Italija Franciji vendarle posodila znamenito risbo.
Razstavo, ki bo odprta do 24. februarja, si bo mogoče ogledati le z vnaprejšnjo rezervacijo. Doslej je bilo po pisanju AFP rezerviranih že skoraj 200.000 vstopnic. V muzeju pričakujejo 7000 obiskovalcev dnevno.
Da Vinci se je rodil leta 1452. S 14 leti je šel v Firencah za vajenca k Verrocchiu. Poleg slikanja ga je mikal svet znanosti. Ko je bil star 30 let, se je preselil v Milano, tam je bil slikar, inženir in arhitekt pri milanskem vojvodi Ludovicu Sforzi. Milanska leta veljajo za njegova najplodnejša.
Ko so leta 1499 Francozi zasedli Milano, se je najprej vrnil v domače Firence in tam naslikal znamenito Mono Lizo, šel nato v Milano in zatem v Rimu sprejel službo pri Cesaru Borgii, enem najbolj neusmiljenih tiranov tistega časa. Pri 64 letih se je preselil v Francijo in s seboj vzel Mono Lizo.
Francoski kralj Franc I. je ostarelemu mojstru dodelil graščino Cloux pri Amboisu, kjer je lahko v miru nadaljeval svoje raziskave in poskuse. Umrl je 2. maja 1519. Pokopali so ga v samostanu cerkve Saint Florentin v Amboisu.
Znamenite slike Mona Liza, ki so jo dnevno ogleda 30.000 ljudi, v razstavo niso vključili, saj se bojijo, da bi se pred njo z množico, ki bi si jo želela podrobneje ogledati, ustvarilo ozko grlo. Mona Liza bo predstavljena le s pomočjo virtualne resničnosti.
Objavljeno v reviji Liza/Maja št. 45, 2.11.2019
***null***
