Mucek Čarli Odkrito.si

Ali vaša mačka pogosto leži na vašem trebuhu?

11otrok1 Svet24.si

Kar enajst otrok hlača po njihovi hiši

vesolje Svet24.si

Tedenski horoskop: poleg utečenih smeri tudi ...

tovornjak, izanka, avtodom Svet24.si

FOTO: Drama na Ižanki! Pogumni voznik tovornjaka ...

archie Svet24.si

Princ William vrača udarec bratu Harryu

filip-pesek_pl Njena.si

Sin Rosvite Pesek je zaročen

gasper kramar Njena.si

Izgubil 95 kilogramov in osvojil nov cilj!

Ugledna nagrada za slovensko novinarko

Marjana Vovk, 21.07.2019 16:00:00

Renata Dacinger je postala evropska znanstvena novinarka leta

Delite na:
Ugledna nagrada za slovensko novinarko
Renata Dacinger Miloš Ojdanič/MMC

Renata Dacinger, ki na TV Slovenija ustvarja oddajo Ugriznimo znanost, je prejela nagrado za najboljšo evropsko znanstveno novinarko leta v kategoriji TV/video, ki jo podeljuje Združenje britanskih znanstvenih novinarjev (ABSW).

Mednarodna komisija je bila navdušena nad njeno prezenco pri vodenju oddaje, kreativnostjo in občutkom za podrobnosti, ni jim ušlo niti, da poleg vodenja oddaje to tudi ureja, izbira goste in teme, pripravlja scenarije … Renata z oddajo Ugriznimo znanost, ki poljudno, sproščeno in duhovito razlaga znanost, jeseni vstopa v deseto sezono, nagrajena z nazivom verjetno s še večjim zagonom.

Čestitke za nagrado! Kaj vam ta nagrada pomeni in kaj pomeni za oddajo Ugriznimo znanost?

Osebno mi pomeni veliko priznanje za moje delo. Te nagrade sem zelo vesela, še danes se mi kar smeji. Seveda pa na televiziji ne moreš nič narediti sam, zato je to nagrada tudi za oddajo Ugriznimo znanost in za moje sodelavce, odlične novinarke in scenaristke Anjo Čuček, Natašo Ivanuš Čuček, Natašo Gaši ter Tatjano Markošek pa grafičnega oblikovalca Blaža Zajca in vse druge, brez katerih ne bi bilo oddaje.

Kako boste nagrado proslavili?

Ne vem, nič posebnega. Super sem se počutila na podelitvi, ki je potekala v sklopu Svetovne konference znanstvenih novinarjev, kjer so mi čestitali kolegi z vsega sveta. Tudi taki, ki bi si po mojem mnenju zaslužili nagrado pred mano. Nekateri kolegi iz bližnjih držav pa so mi čestitali za konkretne oddaje, kar me je res presenetilo in še bolj razveselilo. No, danes grem na najvišje ležeči observatorij v Evropi, Jungfraujoch v Švici, in tam je točka, kjer se odmev sliši sedemkrat. Tam bom zakričala: »Bravo!«

Oddaja Ugriznimo znanost je na sporedu že devet sezon. Bo jeseni deseta? Kako se uspete prilagajati, obdržati gledalce? V desetih letih so se navade gledalcev in načini gledanja televizije namreč zelo spremenili.

Ja, jeseni začnemo deseto sezono oddaje. Mislim, da je oddaja počasi gradila svoj krog gledalcev in da smo se počasi uveljavili kot zaupanja vredna oddaja. In nekako spontano smo se prilagodili vsem vetrovom, valovom, zibanju našega čolna. Imamo čedalje več izkušenj in znanja in smo lahko vse boljši. Mislim, da smo super tim, ki dela z veseljem, in morda je to ključ do uspeha.

renata2.jpg
Renata (tretja z desne) v družbi kolegov, dobitnikov nagrad za znanstvene novinarje leta.
ABSW

Nekatere znanstvene teme je težko preprosto razložiti. Je po vseh teh letih in izkušnjah zdaj lažje?

Res je lažje! To velikokrat opazim. Vedno se vprašam, ali imajo naši gledalci kakšno predznanje, na kaj se lahko v pripovedovanju zgodbe naslonimo. Izhajamo iz znanega in tega, kaj ljudi zanima. Pri tem pa si punce pomagamo med seboj, saj včasih težko vidiš svoje napake oziroma več pogledov da bolj jasno sliko.

Zakaj je pomembno, da imamo oddajo, kot je Ugriznimo znanost?

Mislim, da je zelo pomembno. Prvič zato, ker je znanost pomembna. Brez nje bi bila povprečna starost še vedno zelo nizka. Omogoča nam napredek, udobno življenje, prinaša pa tudi težave. Treba se je zavedati obojega. Pomembna pa je tudi zato, ker v njej predstavljamo odlične slovenske znanstvenike, ki so, glede na velikost Slovenije, aktivni na neverjetno veliko področjih. In ne samo aktivni, tudi odlični pri svojem delu.

Država se trenutno precej mačehovsko obnaša do znanosti in znanstvenikov. Ste to opazili tudi pri ustvarjanju vaše oddaje?

Imam veliko srečo, da poročam o znanosti na drugačen način. Morda ni prav, da se ne ukvarjam s tem vprašanjem, se pa mi zdi, da morda s tem, ko poročamo o uspehih, lahko pripomoremo k boljšemu odnosu do znanosti na vseh področjih. Včasih pa si seveda tudi malo pojamramo …

Pravite, da ste vedno želeli biti znanstvenica. Katero področje vaš se posebno zanima in na katero bi morali biti trenutno še posebno pozorni?

Ja, res sem si. Taka vprašanja so zame najtežja. Težko izberem samo eno področje. Zdaj se lahko vsuje iz mene: novi viri energije (pred časom sem bila na gradbišču največje fuzijske elektrarne na svetu ITER v Franciji in z veseljem spremljam, kdaj bo fuzijska elektrarna začela delovati), zajezitev podnebnih sprememb (v Švici nas je na konferenci zajel vročinski val in nam dokazal realnost podnebnih sprememb, resnično moramo ukrepati), čiščenje oceanov, pa potem vsa medicina, genski inženiring ... Pravzaprav v znanosti ni nepomembnih tem in veliko je prepletanja.

Objavljeno v reviji Vklop/Stop spored št. 28, 11. 7. 2019