Jazz Ladies: »Oder je naša hrana«

Pevka Natalija Tumpej, pianistka Taja Božič, saksofonistka Nina Merkoci, kontrabasistka Petra Trobec in bobnarka Nina Korošak Serčič so se pred dvema letoma zbrale zaradi ljubezni do jazzovske glasbe. Jazz Ladies občinstvo osvajajo s svojimi izvedbami in priredbami glasbe šestdesetih, sedemdesetih pa vse do danes.

Poleg jazzovskih standardov igrajo tudi skladbe latinskoameriškega izvora in pesmi slovenske popevke, podale pa so se že tudi na avtorsko pot. Z dekleti smo se pogovarjali po njihovem nastopu v Cankarjevem domu.

Kaj za vas pomeni priložnost za predstavitev na takšni eminentni lokaciji?
Na tem odru smo v preteklosti že imele priložnost igrati. Bil pa je to prvi samostojni koncert na tem odru in zagotovo si to štejemo v veliko čast.

Zaradi ukrepov za zajezitev širjenja novega koronavirusa je občinstva v dvorani manj, kot bi ga bilo sicer. Občutite to praznino ali se obiskovalci zaradi tega toliko bolj potrudijo z aplavzi, da ni neke omembe vredne razlike?
Prav nastop v Klubu Cankarjevega doma je bil naš prvi nastop v teh novih razmerah. Če smo iskrene, je bilo nenavadno, kar malo zastrašujoče gledati ljudi z maskami. Tudi med muziciranjem nimaš pravega občutka, kako se poslušalci počutijo. A nas je publika, četudi manjštevilna, na koncu vsake izvedene skladbe podprla z bučnim aplavzom in smo se z vsako naslednjo pesmijo še bolj povezali (pa čeprav z razdaljo).

Ali obiskovalci in organizatorji po vaših izkušnjah dajejo priložnost manj znanim sestavom?
Koronavirusna situacija v svetu je zelo pripomogla k temu, da jo. Glasbeni kolegi, ki sodelujejo z javnosti bolj poznanimi zasedbami oziroma z znanimi glasbenimi imeni, imajo namreč po pripovedovanjih manj ali nič dogodkov. In kot kaže, bo na žalost tako še nekaj časa. Nekateri so se znašli in iščejo priložnosti v manjših zasedbah ali v manj znanih zasedbah. Zaradi koronavirusnih ukrepov organizatorji prirejajo manjše dogodke ali festivale, tako imajo manj obiskovalcev, manj finančnih sredstev in to je mogoče trenutno dobra priložnost tudi za manj znane sestave.

Ste kdaj čutile, da se morate bolj dokazovati od svojih moških kolegov?
Nikoli se nismo preveč obremenjevale s tem, saj na odru vedno dajemo vse najboljše od sebe. In predvsem to rade počnemo. Oder je naša hrana. Vsi imamo svoje prednosti (smeh) in slabosti (smeh).

Kako je prišlo do nastanka skupine? Kje ste se našle?
Ideja Jazz Ladies pravzaprav sploh ni nastala v smislu nekega načrtovanja, temveč se je zgodila. Spontano, nenačrtovano nas je usoda povezala s prvo zasedbo na Glasbeni šoli Karol Pahor Ptuj, kamor nas je večina deklet hodila, kasneje pa sta se nam, preko glasbenih kolegov, pridružili še dve članici. 

Kako ste se domislile imena Jazz Ladies?
V bistvu so nas naši mentorji na glasbeni šoli bodrili k skupnemu muziciranju in nas sami klicali Jazz Ladies. Tako smo ime kar posvojile, saj nam je v bistvu kar laskal (smeh).

Celoten intervju si lahko preberete v novi izdaji revije

★★★ REVIJA VKLOP/STOP ★★★