Živila proti sivenju las
Sivenje las se zdi neizogibna posledica staranja, ki se je ne da preprečiti. Drži. Lahko pa se ta proces upočasni – s pravilno prehrano.
S sivimi lasmi se spopadamo različno: eno z barvanjem, drugi se z njimi sprijaznijo, tisti prehransko bolj ozaveščeni pa znajo sivenje nekoliko upočasniti. Kajti poleg genov in hormonov na izgubo barve las vpliva tudi življenjski slog. Kajenje ali dlje trajajoča uporaba agresivnih sredstev za nego las pospešujeta sivenje. Podoben učinek ima tudi nezdrava prehrana. Velja pa tudi nasprotno: nekatera živila nam pomagajo dlje ohranjati prvotno barvo las. Upočasnimo torej sivenje – s premišljeno sestavo jedilnika.
Zakaj lasje posivijo?
Če hočemo biti zares natančni, moramo najprej nekoliko spremeniti besednjak. Sivih las ni. So le pigmentirani, torej barvni, in nepigmentirani lasje, ki so preprosto brez barve oziroma beli. Oznaka sivi lasje se je prijela predvsem zaradi kombinacije pigmentiranih in belih las, ki dajejo optično vtis sive barve. Za barvo las, oči ter kože so odločilni melanini v našem telesu. To so naravni barvni pigmenti – v barvnem razponu od temno rjave do črne ter od rumenkaste do rdečkaste –, ki vplivajo tudi na to, da na soncu porjavimo itd. Melanin nastaja v pigmentnih celicah kože in dlak oziroma las, in sicer v t. i. melanocitih.
Z leti telo ustvarja vse manj melanina, saj se zmanjša raven nekaterih aminokislin, npr. tirozina, iz katerega nastaja melanin. Zato z leti lasje izgubijo barvo. V njih se namesto pigmenta nalagajo zračni balončki, kar oko zazna kot belino. Procesa se ne da obrniti: belih las je zmeraj več, ko pa las enkrat izgubi barvo, je ne more več pridobiti. Na tej točki pomaga torej le še barvanje.
Ukrepi proti sivenju
Kot rečeno, pa na življenjsko dobo melanocitov – poleg genov in hormonov – vpliva tudi slog življenja. Prav posebej prehrana. Izrazito pomanjkanje nekaterih hranilnih snovi ali vitaminov se slej ko prej odrazi tudi na kakovosti las. Ti postanejo tanjši, izpadajo in prej osivijo. S prehrano lahko vplivamo na kakovost melanocitov, s tem pa na upočasnjevanje sivenja.
Baker je zaveznik lepih las
Baker je element v sledeh, ki ima v človeškem organizmu pomembno vlogo, saj opravlja več funkcij. Je odločilen vmesni gradnik v procesih, kot so oskrba celic s kisikom, prenos kisika v krvi, izgradnja veznega tkiva. Vpliva tudi na obnavljanje lasnih korenin, poleg tega ima pomembno vlogo pri tvorbi melanina. Za tvorbo melanina je potreben encim tirozinaza, njegov nepogrešljivi sestavni del pa je baker. In ker brez tirozina ni melanina, brez melanina pa sivimo, je za preprečevanje sivenja las treba telesu zagotoviti dovolj bakra. Veliko ga je v bananah, indijskih oreških, lešnikih, kakavu, zelenem čaju, šipku, soji, rakih in ostrigah.
Pomanjkanje železa in cinka povzroča izpadanje las
Niti zagotovljene dovoljšnje količine bakra niso dovolj, če organizmu primanjkuje drugih pomembnih elementov v sledeh ter vitaminov, denimo železa, cinka, kalcija, vitamin D, B12 in B6. Zaradi njihovega pomanjkanja lahko začnejo izpadati lasje. Za res lepe in zdrave lase, ki ne bodo prezgodaj posiveli, je treba hrano obogatiti tudi z železom in cinkom. Največ ju je v bučnih semenih, leči, ovsenih kosmičih.
Pomanjkanje vitamina B5 pospešuje sivenje
Vsi vitamini skupine B, prav posebej pa vitamin B5, imenovan tudi pantotenska kislina, ščitijo lase pred poškodbami. Krepijo procese, ki zagotavljajo močno lasno korenino, s tem pa lepe in krepke lase. Pomanjkanje vitamina B 5 pa se kaže tudi kot pospešeno sivenje.
Za vse vitamine skupine B velja, da jih je obilo v jetrih ter drugih notranjih organih, prav posebej pa to velja za pantotensko kislino. A tudi druga hrana živalskega izvora je dovolj bogat vir vitamina B5, npr. jajca, polnomastno mleko, maslo, oreščki, avokado.
Brez proteinov in aminokislin ni zdravih las
Vsak las je sestavljen skoraj izključno iz beljakovinskih molekul, tako imenovanega keratina. Ta je osnovna sestavina slehernega lasu, njegovi prožnost, trpežnost in zdrav videz pa so odvisni od tega, ali je osnovna struktura lasu brezhibna ali poškodovana. Organizem mora biti torej dodobra preskrbljen s telesu lastnimi proteini. Te si lahko zagotovimo z jajci, parmezanom, mastnimi ribami.
Veganska alternativa pa so rastlinski proteini, in sicer v bučnih semenih, leči, kvinoji, pšeničnih kalčkih, cvetači, ohrovtu.
Masaža lasišča
Poleg raznolike prehrane k lepim lasem prispeva tudi dobro prekrvljeno lasišče. Redno si ga masirajmo, saj bolj ko bodo lasne korenine prekrvljene, tem boljša bo preskrba las z vsemi potrebnimi hranili – tudi tistimi, ki upočasnjujejo sivenje!
