Zaprtje, tudi poletna težava

Urejena prebava je pol zdravja, zagotovo pa vir dobrega razpoloženja, zato zanjo poskrbite prej. In če do težav pride – kako se odzvati?

Poletje je idealen čas za predajanje užitkom in poletnim osvežitvam, a odsotnost domače kuhinje, nepazljivost pri izbiri hrane, vročina ali občutljivost za temperaturne razlike lahko hitro povzročijo prebavne motnje. Zelo pogosto v vzhodnih ali eksotičnih deželah oziroma tam, kamor smo potovali daleč, kjer se srečamo z neznano deželo ali kjer pitna voda ni nekaj samo po sebi umevnega. Da bo težava minila skoraj neopazno in da po njej ne bo ostala izčrpanost, kar bi lahko pokvarilo dneve, namenjene uživanju, se že pred odhodom oborožimo z znanjem.

Kdaj vemo, da gre za zaprtje?

Navadno najprej pomislimo na drisko ali bruhanje. A tudi zaprtje in potem posledično hemoroidi so lahko resna težava. Urejena prebava je zelo pomembna za dobro počutje. Tega se včasih res premalo zavedamo. Nihče se ne počuti dobro, če ga v črevesju zvija, tišči, zbada, napenja in še kaj. Zdravi odrasli ljudje naj bi odvajali blato od trikrat dnevno pa do trikrat tedensko, otroci celo pogosteje. Če je odvajanje oteženo in manj pogosto, govorimo o zaprtju. Običajno odvajanje je pri zdravih odraslih od trikrat dnevno do trikrat tedensko. Ritem odvajanja se spreminja glede na okoliščine, kot so vrsta in količina vnesene hrane in tekočine, bolezni, stres in nekatera zdravila, menstruacijski ciklus, razpoloženje ter potovanja. In potovanja so najpogostejša ravno v toplejših časih.

Zaprtje (obstipacija) je prebavna motnja z oteženim in manj pogostim odvajanjem majhnih količin trdega blata, ki ga spremlja napenjanje in občutek nepopolne izpraznitve. Težava pogosteje prizadene ženske kot moške. Obstipacija je pogosta težava, redko pa povzroči resnejše zaplete. Pozorni bodite na opozorilne znake, pri katerih je treba nemudoma obiskati zdravnika: kri v blatu, močne bolečine v trebuhu ali zmerne bolečine, ki trajajo več kot 48 ur, menjavanje zaprtja in driske, bruhanje ali hitro izgubljanje telesne teže.

Z zaprtjem so včasih povezani tudi hemoroidi. Hemoroidi (nekateri jih poimenujejo tudi zlata žila) so sicer normalna anatomska struktura v človeškem telesu. Gre za žilne blazinice, ki v normalnem stanju pomagajo pri izločanju blata. Hemoroide imamo torej vsi, vendar vsem ne povzročajo težav. Povečani hemoroidi so dokaj pogosta težava. Pri njihovem zdravljenju se je treba zavedati, da jih ni mogoče popolnoma odstraniti. Z različnimi metodami zdravljenja jih lahko manjšamo in tako preprečujemo, da bi povzročali težave. Torej je zelo pametno prej poskrbeti, kolikor se da, da težav sploh ne bo. Hemoroide delimo na zunanje, ki se pojavljajo na kožnem delu, in notranje, ki jih najdemo v notranjosti analnega kanala.

Poletne pasti

Čeprav je lahko zaprtje eden od simptomov organskih bolezni (bolezni prebavil, zmanjšano delovanje žleze ščitnice, bolezni živčevja, možganska kap, sladkorna bolezen, duševne bolezni idr.), pri večini ljudi z zaprtjem takšnega vzroka ne najdejo. A kdaj in zakaj pride poleti do omenjenih težav?

• Čez leto smo doma, z ustaljenim ritmom, ustaljeno prehrano, ustaljenim stresom. Potovanje za dlje časa ta ritem zmoti. Prinese nekaj novega. In pri nekaterih se to lahko pokaže tudi kot zaprtje.
• Navajeni smo na domačo hrano, zelenjavo in začimbe, ki rastejo v okolici. Nenadna sprememba prehrane lahko poleg driske prinese tudi zaprtje.
• Če potujemo v daljne dežele, običajno potujemo z letalom, kar nekomu, ki mu letala niso blizu, lahko močno zmoti duševni mir.
• Če smo navajeni na določeno uro, da gremo na stranišče, lahko daljše potovanje ta ritem zmoti, saj nenadoma ne moremo več na odvajanje takrat, ko nam to sporoča telo oziroma kot bi želeli, ampak ko imamo priložnost.
• Eksotične dežele poleg lepih plaž prinesejo tudi eksotične začimbe in preveč začinjeno hrano, pogosto v prevelikih količinah.
• Nekateri ljudje opazijo, da gredo težko na stranišče, kadar niso doma. Torej težko uporabljajo druga stranišča (psihični moment).
• Sprememba okolja oziroma dopust lahko s seboj prinese lenarjenje in premalo gibanja, kar slabo vpliva na prebavo.
• Po navadi smo poleti blizu vode, ampak vprašajmo se, ali je popijemo dovolj.

Naravne sestavine, ki lahko pomagajo pri prebavnih motnjah

• Aloe vera deluje blago in učinkovito na prebavni sistem, tako da pospešuje prebavne encime, mehča blato in obnavlja poškodovane stene prebavnega sistema.
• Laneno seme vsebuje olje in sluzi, ki v črevesu nabreknejo, povečajo volumen vsebine in tako spodbudijo in pospešijo črevesno peristaltiko.
• Papaja vsebuje encime, ki olajšajo prebavo.
• Ozkolistni trpotec pospešuje presnovo, deluje pa tudi diuretično.
• Zdravilne rastline, ki vsebujejo grenčine: rumeni svišč, navadni pelin, tavžentroža. Grenčine spodbujajo izločanje želodčnega soka ter nastanek in izločanje žolča. S tem spodbujajo tek in prebavo.

Če vse to ne pomaga, je treba poseči po čem drugem, zato je dobro, da s seboj vzamete kakšno pomagalo. Če zaprtja ne zdravimo oziroma ga uredimo, lahko povzroči resne fizične težave: bolečine v trebuhu zaradi blokade blata, slabost in bruhanje. Zaprtje lahko vpliva celo na druga zdravila, ki jih jemljete, oziroma ovira njihovo delovanje. Poiščite v lekarni kakšna odvajala, tudi analgetiki naj bodo pri roki. Zlasti če vas mučijo hemoroidi. Voda naj bo vedno pri roki. Poskusite se ne obremenjevati s potovanjem, ampak se ga veselite. Ne pokušajte hrane, če mislite, da tega ne boste prenesli.

Uporaba odvajal pri zaprtju

Odvajala se pogosto uporabljajo, nekatera poznate sami, druga vam predpiše zdravnik. To so zdravila v obliki tablet, svečk, sirupov, zdravilnih čajev, zrnc ali praškov, ki pospešijo izločanje blata. Z uporabo odvajal si lahko pomagate le občasno in kratek čas. Izogibajte se dolgotrajni in redni uporabi odvajal, saj ta pogosto povzročijo poslabšanje zaprtja in navajenost. Bistvenega pomena pri odpravljanju težav z zaprtjem pa je upoštevanje nasvetov glede zdrave in raznovrstne prehrane, redne telesne aktivnosti …

Katere vrste odvajal poznamo?

• odvajala, ki povečajo volumen blata,
• glicerinske svečke (olajšajo gibanje blata, odvajalni učinek nastopi v 15–30 minutah; uporabljamo jih pri akutnem zaprtju),
• stimulativna odvajala (zeliščna odvajala z antrakinonskimi učinkovinami, bisakodil …) povečajo pogostnost krčenja črevesne stene in s tem gibljivost črevesja,
• zeliščna odvajala z antrakinonskimi drogami so namenjena lajšanju težav pri kratkotrajni zaprtosti,
• osmozna odvajala (laktuloza, laktitol, salinična odvajala …) zaužijemo z veliko količino vode.