Vemo dovolj o zalivanju?
Rastline na našem vrtu se razvijajo na vso moč, nekatere še cvetijo, druge se k temu pripravljajo, prvi plodovi se tudi že oblikujejo, plevel se bohoti … in vse to lahko poteka le v primerno vlažni prsti. Ker ne dežuje po naročilu, moramo občasno za vlago poskrbeti sami. Pri tem imamo številne možnosti, od ročnega zalivanja do zalivalnih sistemov, od uporabe vode iz omrežja do kapnice v rezervoarjih.
Časi, ko so naše babice hodile po vrtu s kanglico in zalivale sadike, so bolj kot ne minili. Ne gre le za pomanjkanje časa za tako podrobno nego, temveč tudi za nova spoznanja o negi vrta. Zalivanje s curkom, enojnim ali razpršenim, prst okoli rastline zbije, s časom tam nastane vdolbina in vrhnja plast se strdi. Potrebno je sprotno rahljanje površine; ni izključeno celo dodajanje prsti v začetnem obdobju rasti, saj tak curek rad spere vrhnjo plast prsti.
Vsestransko koristno zastiranje
Zastiranje posamičnih sadik, naj si bodo zelenjadnice ali okrasne rastline, je eden od sodobnejših načinov zagotavljanja potrebne vlage koreninam rastlin. O tem smo že večkrat pisali, zato naj ob tem le ponovimo nekaj opozoril. Zastirka iz mletega lubja ali lesnih sekancev je sicer lepša na pogled, vendar z njo rastlinam ne bomo dodali hranljivih snovi. Pač pa bomo z njimi obogatili rastno okolje, če bomo uporabili mlete ostanke rastlin s svojega vrta, tanko plast posušenega odkosa z naše trate ali ekološko slamo; najbolj priporočljiva zastirka pa je iz domačega komposta. Ne glede na vrsto zastirke moramo pri razporejanju le-te paziti, da se ne dotika rastlinskih stebel ali debel. Ker je zima obdobje s pogostimi padavinami, je priporočljivo zastirati, kjer je le mogoče, ob koncu zime, saj tako ohranimo velik delež vlage v tleh.
Korak za korakom do primerne vlažnosti
Potrebo po zalivanju bomo zmanjšali tudi s tem, da prsti, ki je preveč odcedna, dodajamo čim več organskih snovi (kompost, listovko, preperel hlevski gnoj), ki pomagajo zadrževati vlago.
Rastlinam z globokimi koreninami bomo pomagali srkati vlago s tem, da bomo rastišče pred saditvijo obdelali čim bolj globoko ali pa jih gojili v visokih gredah.
Številni drobni ukrepi bodo, če jih povežemo in jih izvajamo redno, prav tako pomagali rastlinam v sušnem obdobju: redno pletje, odlivanje odvečne vode iz podstavkov posod, uporaba odpadne vode itd.
Vse bolj avtomatizirano zalivanje
Na trgu ne manjka različnih načinov samodejnega zalivanja: kapljično zalivanje tako vrtnih gred kot posod s sezonskim cvetjem, različne posode z nadzorovanim iztekom vode, podzemni zalivalni sistemi za trate itd. Vsi načini omogočajo nastavitve po izbranem razporedu, nadzor nad količino in pogostostjo zalivanja itd.
Za gojenje rastlin v posodah oz. koritih, pa tudi za manjše grede, lahko substratu oziroma vrtni prsti primešamo kroglice z absorpcijskim gelom. Kroglice dodano vlago sproščajo zlagoma tedaj, ko se njihova okolica izsuši. Pri dodajanju teh kroglic moramo upoštevati navodila, da ne prekoračimo odmerka glede na prostornino substrata oziroma prsti, sicer se nam lahko zgodi, da substrat začne lesti iz posode.
Izmerimo vlažnost prsti
Potreba po vodi narekuje tudi pogostost in količino zalivanja. Znano je, da je primerneje zalivati redkeje in temeljito kakor pogosto, a v majhnih količinah. Pri negi posodovk lažje ujamemo stalni ritem zalivanja, pri vzgoji vrtnin ali okrasnih rastlin na vrtu pa je nekoliko zahtevnejše oceniti, kdaj je res primeren čas za dodajanje vode. Na vlažnost prsti na vrtu vpliva več dejavnikov kot v posodah. Pri presoji, ali je prst že presuha, si lahko pomagamo s posebnimi merilniki vlažnost prsti, ki jih ponujajo na trgu. Večina merilnikov omogoča tudi ugotavljanje kislosti prsti.
Obilje vode ne spodbuja varčevanja z njo
Voda za vzgojo rastlin je dandanes dostopnejša kot nekoč, ko vodno omrežje še ni bilo na voljo povsod. Naše babice so lovile deževnico v posode in z njo zalivale tako cvetje v loncih kot gredice z vrtninami. Na območjih, kot je naš Kras, kjer je bila voda nekdaj redkost in zato dragocena, so prebivalci razvili varčno ravnanje z vodo. Vsaka hiša je imela oziroma še ima štirno in marsikje vodo iz nje še danes uporabljajo za zalivanje. Še več, marsikje so ženske vodo, ki so jo uporabile pri pomivanju, pranju ali umivanju, uporabile tudi za zalivanje svojih cvetlic.
Ta odpadna voda gre dandanes skoraj brez izjeme v kanalizacijo, saj voda iz omrežja in zavedanje o tem, da je Slovenija ena z vodo najbogatejših držav, ne spodbujata varčnega ravnanja z nepogrešljivo tekočino. Strokovnjaki opozarjajo, da bo voda postala v prihodnosti dragocenejša od nafte, zato moramo z njo premišljeno ravnati tudi na naših vrtovih, balkonih in terasah.
Ne glede na to, koliko izkušenj pri delu na vrtu se nam je z leti nabralo, ne moremo mimo spoznanja, da je pri vsem zgoraj navedenem treba upoštevati številne spremenljivke. Na porabo vode in način ravnanja z njo vplivajo letni čas, količina padavin, vrsta in število rastlin, ki jih gojimo, obdobje njihovega razvoja, tip prsti oziroma substrata in še marsikaj. Vse to in še več moramo upoštevati.
Odločilna pa sta naša volja in sposobnost, da s pomočjo izkušenj ter izobraževanja izberemo pravi čas in način ravnanja z vodo.
