loterija loto žogice žrebanje Svet24.si

Zadel šestico in kmalu izvedel, da mu ne bodo ...

oko Dobra karma

Veliki test: kako sami sebe vidite zares?

Grace Millane Svet24.si

Umorjena 22-letnica je bila vajena "grobega" seksa...

denar, denarnica, izpisek, plača Svet24.si

Misterij minimalne plače: kaj bo skrivala ...

ljudmila1 Dobra karma

Vse jo gane, tudi brezdomec, ki prosjači v parku

sofija Njena.si

Kdo je v resnici prsata natakarica Sofija?

daijel33 Njena.si

Danijel javno razkril, zakaj sta dvojčka postala ...

TEDEN DOJENJA: Vsak evro, vložen v dojenje, se povrne pri zdravstveni oskrbi

T.L., 22.10.2019 20:00:00

Teden dojenja, ki ga v Sloveniji obeležujemo prvi teden v oktobru, poudarja pomen dojenja otrok. To otrokom omogoča najboljši začetek življenja in je eden najpreprostejših, najbolj zdravih in stroškovno najučinkovitejših načinov, ki pozitivno vpliva na preživetje in zdrav razvoj otrok po vsem svetu.

Delite na:
TEDEN DOJENJA: Vsak evro, vložen v dojenje, se povrne pri zdravstveni oskrbi
mama in dojenček Profimedia

Tema letošnjega tedna dojenja je »Opolnomočimo starše, omogočimo dojenje.«Unicef poudarja, da so družinam prijazni ukrepi ključni za povečanje stopnje dojenja po vsem svetu. Dojenje ima številne prednosti za otroka in mater: podpira zdrav razvoj otrokovih možganov, dojenčke ščiti pred okužbami, zmanjšuje tveganje za debelost in bolezni, znižuje stroške zdravstvene oskrbe, doječe matere ščiti pred rakom jajčnikov in rakom dojk ter številne druge. Kljub dokazanim koristim dojenja pa ukrepi, ki podpirajo dojenje - na primer plačani starševski dopust in odmori za dojenje - še vedno niso na voljo večini mater po svetu.

»Zdravstvene, socialne in ekonomske koristi dojenja - za mater in otroka - so po vsem svetu dobro poznane in sprejete. Kljub temu skoraj 60 odstotkov dojenčkov na svetu ni deležnih priporočenega šestmesečnega izključnega dojenja,« poudarja izvršna direktorica Unicefa Henrietta Fore. »Kljub prednostim dojenja pa matere na delovnih mestih po vsem svetu niso deležne zadostne podpore. Če želimo povečati stopnjo dojenja na svetovni ravni, moramo povečati naložbe v plačani starševski dopust in zagotoviti podporo dojenju na vseh delovnih mestih.«

·         Le 4 od 10 dojenčkov na svetu so izključno dojeni: V letu 2018 je bilo v prvih šestih mesecih življenja le 41 odstotkov dojenčkov izključno dojenih, v najmanj razvitih državah sveta pa več kot polovica (50,8 %). Največ jih je bilo izključno dojenih v Ruandi (86,9 %), sledijo Burundi (82,3 %), Šrilanka (82 %), Salomonovi otoki (76,2 %) in Vanuatu (72,6 %). Raziskave tudi kažejo, da so dojenčki na podeželju pogosteje izključno dojeni v primerjavi z dojenčki v mestih.

·         Države z višjim povprečnim prihodkom imajo najnižje stopnje dojenja: V državah z višjim povprečnim prihodkom je bila stopnja izključnega dojenja najnižja, in sicer 23,9 %; v letu 2012 pa je znašala 28,7 %.

Matere na delovnem mestu

V Sloveniji imamo področje dojenja na delovnem mestu sistemsko urejeno. Pravico doječe matere do odmora za dojenje v trajanju najmanj ene ure dnevno ureja Zakon o delovnih razmerjih (188. člen ZDR-1), pravico do nadomestila plače v tem času pa Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (49. člen ZSDP-1). Hkrati je Slovenija ena izmed držav z najdaljšo plačano odsotnostjo za matere. Slovenija omogoča materam 48 tednov odsotnosti s polnim nadomestilom.

·         Pomanjkljiva podpora materam na delovnem mestu, da bi nadaljevale dojenje:

Po svetu ima le 40 odstotkov žensk z novorojenčki najosnovnejše porodniške ugodnosti na svojem delovnem mestu. Ta delež je najnižji v Afriki, kjer ima le 15 odstotkov žensk z novorojenčki kakršnekoli ugodnosti za podporo nadaljevanju dojenja.

dojenje, mama, dojenček
mama in dojenček
Profimedia

·         Premalo držav zagotavlja plačan starševski dopust:

Standardi Mednarodne organizacije za delo (ILO) o zaščiti materinstva iz leta 2000 (št. 183) zagovarjajo vsaj 14 tednov plačanega materinskega dopusta, državam pa priporočajo, da zagotovijo vsaj 18 tednov kot tudi podporo za doječe matere na delovnem mestu. Kljub temu le 12 odstotkov držav po vsem svetu zagotavlja ustrezno plačan materinski dopust.

Unicefovo poročilo o družinam prijaznih politikah priporoča vsaj šest mesecev plačanega starševskega dopusta, od tega naj bi bilo 18 tednov plačanega dopusta namenjeno izključno materam. Vlade in podjetja naj bi stremele k zagotovitvi najmanj devetih mesecev plačanega dopusta.

·         Možnost daljšega materinskega dopusta ponuja več možnosti za dojenje:

Nedavna raziskava je pokazala, da imajo ženske, ki imajo na voljo šest ali več mesecev materinskega dopusta, vsaj 30 odstotkov večjo verjetnost, da bodo dojile najmanj prvih šest mesecev. 

·         Dojenje je koristno za otroke in matere: Povečanje dojenja bi lahko vsako leto preprečilo 823.000 smrti otrok, mlajših od pet let, in 20.000 smrti mater zaradi raka dojke.

·         Premalo dojenih otrok v prvi uri po rojstvu: V letu 2018 je bila manj kot polovica novorojenčkov na svetu (43 %) dojena v prvi uri po rojstvu. Takojšen stik z materjo »koža na kožo« in začetek dojenja novorojenčka ogreje, krepi njegov imunski sistem, spodbuja povezanost z materjo in oskrbo z mlekom ter povečuje možnosti, da bo lahko izključno dojila. Materino mleko je več kot le hrana za novorojenčke - je tudi učinkovito zdravilo za preprečevanje bolezni. »Prvo mleko«, imenovano mlezivo ali kolostrum, vsebuje protitelesa, ki ščitijo dojenčke pred boleznimi in smrtjo.

·         Vlaganje v dojenje se povrne: Vsak evro, vložen v spodbujanje dojenja, bi prihranil okoli 30 evrov za zdravstveno oskrbo. Na svetovni ravni bi tako lahko prihranili okoli 300 milijard evrov.

 Objavljeno v reviji Liza/Maja št. 41, 4.10.2019