Sedem ukrepov proti stresu
Naporni dnevi v službi, natrpan urnik, težave v osebnem življenju – vse to povzroča stres. Ubranimo se ga lahko le načrtno in zavestno. Nekaj nasvetov bo v boju proti temu zahrbtnemu sovražniku dobrodošla pomoč.
Večina nas vsakodnevno živi v stresu. Na to smo se že kar nekako navadili – četudi se nam negativni učinki kopičijo in nas obremenjujejo tako psihično kot telesno. Nikar jih ne podcenjujmo. Ker gre za zdravje, se je treba zaščititi.
Kako pride do stresa?
Nekaj je treba razčistiti takoj na začetku: ni vsak stres enak. Pod poimenovanjem stres je združenih več obrazov, vsi pa niso negativni. Poznamo tudi pozitiven stres, ki je običajni spremljevalec športnih dejavnosti, zagnanosti, s katero se lotevamo novih nalog, sveže zaljubljenosti in še in še … Ta stres je pomemben in nujen del življenja, saj dviguje našo zmogljivost, učinkovitost in motivacijo. Nekoč je bila ta oblika stresa odločujoča pri preživetju – v nevarnih situacijah je našim prednikom pomagala najti rešitev ter izhod iz nevarnih situacij.
Predniki so se na stresne okoliščine odzvali z bojem ali begom ter se tako nemudoma rešili notranje napetosti. Danes je drugače. Celo nasprotno. Najpogosteje skušamo notranjo napetost ignorirati in jo podcenjujemo. Mislimo, da tako obvladujemo stres. Pa ni res. Kajti z zanikanjem ne izničimo njegovega učinka na naše telo. Če je to dlje v stanju alarmantne vznemirjenosti, lahko govorimo o negativnem stresu.
Posledice negativnega stresa
Prve zaznavne posledice negativnega stresa se kažejo kot manjša učinkovitost in upad koncentracije, nočne more, motnje v spanju, težave z želodcem in s prebavo, visok krvni tlak. Ameriška raziskava je pokazala, da lahko čezmerna izpostavljenost stresu povzroča tudi neplodnost. Stres med nosečnostjo je nevaren, saj na možganih zarodka izzove takšne spremembe, ki se pokažejo šele kasneje, in sicer predvsem na otrokovi motoriki.
A poleg telesnih posledic so tu tudi psihične. Teh nikar ne zanemarjajmo. Kažejo se kot nenehna slaba volja, družbena neprilagojenost, brezvoljnost, motnje v spanju, na splošno pa se imenujejo tudi depresija zaradi izčrpanosti. Najbolj znana posledica daljšega stresa je t. i. sindrom izgorelosti (burn out sindrom), ki mu ne podlegajo le zaposleni, temveč se lahko pojavi tudi zaradi stresa v zasebnem življenju.
7 ukrepov proti stresu
Ozavestimo položaj – v stresnih okoliščinah si vzemimo trenutek za pogled vase. Zavestno se vprašajmo, kaj tisti hip občutimo, zakaj se tako počutimo in kako bi lahko negativen občutek spremenili.
Gibanje – četudi nam prenatrpan urnik ne ponuja prav dosti prostega časa, skušajmo najti način, kako med delovnim časom sprostiti telo. Najboljše je gibanje – sprehodimo se do kavnega avtomata, pretegnimo roke in noge, privoščimo si kratek sprehod na svežem zraku …
Odločna drža – naučimo se reči ne. Nehajmo nenehno prikimavati ter prevzemati nove in nove obveznosti. Naša drža naj bo jasna in meja, ki jo postavljamo, trdna. In to tako v službi kot v osebnem življenju.
Enominutne meditacije – udobno se namestimo v sedečem položaju, hrbet naj bo vzravnan, vsa zbranost pa je usmerjena v dihanje. Dihajmo počasi, oči naj bodo pri tem zaprte. Po eni minuti jih odprimo, napnimo vse telesne mišice, nato popustimo, potem pa misli usmerimo v točno določene vsakodnevne cilje.
Spisek nalog – vključuje naj vse obveznosti, ne le dnevne naloge. Namen takšnega seznama ni, da nam diktira dnevni tempo, temveč da nas navdaja z občutkom, da ničesar ne bomo pozabili. Glava bo lahko bolj sproščena, saj to ne bo več njena dolžnost.
Poslušanje glasbe – kadar imamo vsega dovolj, se prepustimo glasbi. V ušesa si vtaknimo slušalke in se izključimo iz okolja. Kolikor traja ena pesem, nam ni treba misliti na nič, čisto nič. Glasba je lahko tako meditativno sproščujoča kot kakšna preprosta priljubljena viža. Pomembno je, da se ji za kratek čas čisto prepustimo.
Dihanje – ljudje ne dihamo s polnimi pljuči, sploh pa ne, kadar nas obremenjuje stres. Takrat dihamo le z vršički pljuč. Zato si vzemimo trenutek za globoko dihanje s polnimi pljuči in prepono. Tako si bomo umirili srčni utrip in krvni tlak. Z zaprtimi očmi počasi vdihnimo – štejmo do deset. Roke medtem položimo na prsni koš in skušajmo z dlanmi tako rekoč dobesedno otipati naš globoki vdih. Pri izdihu štejmo nazaj do ničle. Naredimo pet takih vdihov in izdihov.
