Praktični nasveti pri glutenski intoleranci
Opažate, da se počutite veliko bolje, kadar ne jeste kruha, testenin in druge hrane, ki vsebuje gluten? Morda imate glutensko intoleranco, ki je ne smemo zamenjevati s celiakijo.
Kaj je glutenska intoleranca?
Celiakija je resna bolezen, pri kateri lahko že zelo majhne količine glutena resno poškodujejo črevesno sluznico in povzročijo kopico zdravstvenih težav. Bolniki s celiakijo se morajo zato strogo držati brezglutenske diete in biti zelo previdni pri izbiri brezglutenskih živil, saj jim lahko nekajmesečno regresijo povzroči že samo to, da v njihovo jed pomočimo kuhalnico, s katero smo prej zmešali testenine z glutenom.
Toda ko gre za glutensko intoleranco, težave po navadi ne nastopijo takoj po zaužitju glutena, prav tako pa gluten ne povzroča poškodb na črevesni sluznici. Po zaužitju večje količine hrane z glutenom imamo po navadi prebavne težave in se slabše počutimo, med simptomi glutenske intolerance pa so tudi glavobol, nezbranost, bolečine v sklepih ter otrplost rok, nog in prstov. Če imate glutensko intoleranco, dolgoročno gledano vsekakor ni smiselno preobremenjevati telesa z glutenom, saj si lahko nakopljete kronična vnetja prebavnega sistema in vse šibkejši imunski sistem.
Oves ga ne vsebuje
Pri glutenski intoleranci je torej smiselno količino glutena na jedilniku čim bolj zmanjšati. Da to ni mačji kašelj oziroma da je gluten skrit v veliko več izdelkih, kot je videti na prvi pogled, po navadi odkrijemo šele, ko se lotimo brezglutenske diete. Ali ste vedeli, da je gluten tudi v nekaterih mesnih in mlečnih izdelkih, kozmetiki in na poštnih znamkah, kjer ga zagotovo ne bi pričakovali?
Ko govorimo o glutenu, najprej pomislimo na kruh, pri čemer se je dobro spomniti, katera žita vsebujejo gluten: pšenica, ječmen, pira, rž in tritikala. Sledi glutena so zaradi skupnega skladiščenja s pšenico pogosto prisotne tudi v ovsu, ki pa sicer ne vsebuje glutena, temveč glutenu sorodno snov avenin, ki lahko deluje celo protivnetno in antioksidativno.
Veliko posameznikov z glutensko intoleranco opaža, da jim pira (ožja sorodnica pšenice) kljub vsebnosti glutena ne povzroča težav. Pira ima glede na pšenico drugačno razmerje glutelinov in gliadinov, zato je na splošno lažje prebavljiva. Kako dobro prenašate piro, boste seveda morali s poskušanjem ugotoviti sami.
Pazite na mikrohranila!
Čeprav je v zadnjih letih brezglutenska dieta vse bolj priljubljena tudi med slavnimi zgolj kot način hujšanja (brez kakršnih koli zdravstvenih indikacij), strokovnjaki opozarjajo, da je treba pri brezglutenski dieti posvetiti posebno pozornost nekaterim mikrohranilom. Brezglutenska dieta pri zdravih posameznikih lahko namreč vodi v zmanjšan vnos železa, kalcija, vlaknin, folne kisline in vitaminov B-kompleksa.
Če ste torej ugotovili, da trpite za glutensko intoleranco in ste na brezglutenski dieti, bodite posebno pozorni na kakovost in raznovrstnost prehrane brez glutena ter si po potrebi pomagajte tudi s prehranskimi dopolnili. Predvsem pa pazite, da kljub dieti jeste čim manj predelane hrane (pa četudi je brez glutena) in raje posegajte po ekoloških domačih izdelkih, bogatih z mikrohranili.
Novozelandski brezglutenski ajdov kruh
Potrebujete:
3 skodelice zelene ekološke ajde
1 skodelico vode
1 žličko soli
začimbe po želji
Priprava:
Ajdo prelijte z vodo in pustite čez noč namakati. Naslednje jutro jo odcedite, vendar ne splahnite sluzi. Nato jo skupaj z vodo in začimbami preložite v mešalnik ter mešajte toliko časa (nekaj minut), da dobite gosto maso, podobno masi za palačinke. Prestavite jo v skledo, pokrijte, dajte na toplo in spet pustite stati čez noč.
Naslednje jutro fermentirano ajdovo maso prelijte v pekač za kruh, jo pokrijte in ponovno pustite stati kje na toplem, da se masa dvigne za približno en centimeter. Hladnejši ko bo prostor, dlje časa bo kruh potreboval, da vzhaja, lahko tudi do deset ur. Ko masa naraste, segrejte pečico na 170 stopinj Celzija ter kruh pecite eno uro in deset minut.
