Pozor, gliste na pohodu
Podančica in navadna človeška glista sta najpogostejša povzročitelja glistavosti pri otrocih in mladostnikih, pogosto se okužijo tudi odrasli.
Glistavost se prenaša predvsem zaradi pomanjkanja higiene, saj se gliste oziroma njihova očem nevidna jajčeca prenašajo prek rok, predmetov in hrane v usta in s tem v črevesje. Redno izvajanje higienskih ukrepov je tako za preprečevanje okužbe izrednega pomena. Če vaš otrok že ima gliste, pa bodo poleg dosledne higiene pomagala predvsem zdravila.
Podančice
Kako jih prepoznamo?
Podančice (Enterobius vermicularis) so gliste belkaste barve, ki v dolžino merijo le nekaj milimetrov. Samice so daljše od samcev – dolge so od osem do trinajst milimetrov. Zadržujejo se v okolici zadnjične odprtine ali iztrebkih okužene osebe, videti pa so kot premikajoče se kratke bele nitke.
Kako se razmnožujejo?
Podančice domujejo v spodnjem delu tankega črevesa in v debelem črevesju. Samica običajno skozi zadnjično odprtino potuje v toplo in vlažno okolje zadnjičnih gub, kjer izleže okoli petnajst tisoč prostemu očesu nevidnih lepljivih jajčec, nato pa pogine.
Kako se prenašajo?
Premikanje podančic v črevesju povzroča značilno srbenje, čemur seveda sledi praskanje. Jajčeca, ki jih obdaja lepljiv ovoj, ki draži kožo, se pri praskanju prilepijo na roke in pod nohte, okužena oseba pa jih nato zanese na različne predmete, površine (igrače, miza, kljuke itd.) in hrano, s katerimi prihaja v stik. Lahko se zgodi celo avtoinfekcija oziroma samookužba, ko si okužena oseba zanese jajčeca nazaj v usta. Ali pa retroinfekcija, ko ličinke iz zadnjičnih gub potujejo skozi zadnjik nazaj v debelo črevo. Jajčeca v zunanjem okolju lahko preživijo tudi več tednov, uničita pa jih sušenje in sončna svetloba.
Inkubacijska doba
Čas od okužbe do prvih znakov bolezni je precej dolg, saj traja od enega do dveh mesecev.
Simptomi okužbe
Eden najbolj značilnih simptomov je hudo srbenje okrog zadnjika, ki je še posebno izrazito ponoči, zaradi česar je moten tudi spanec. Na to, da ima oseba podančice, pa kažejo tudi bolečine v trebuhu, neredna prebava, slabost in hujšanje. Pri deklicah lahko glista potuje iz zadnjičnih gub v nožnico in povzroči vnetje nožnice (vaginitis). Zaradi srbenja pa so mogoče tudi dodatne bakterijske okužbe kože. Bolnik je kužen, dokler izloča blato z jajčeci ali dokler so ta ob zadnjiku.
Zdravljenje
Odrasle gliste so jasno vidne, prisotnost jajčec pa je treba najprej dokazati z mikroskopsko preiskavo. Samolepilni trak pritisnejo na zadnjično odprtino okuženega ter vsebino pregledajo pod mikroskopom. Če je okužba s podančico oziroma enterobioza dokazana, jo zdravijo z zdravili, ki jih predpiše zdravnik.
Navadna človeška glista
Kako jo prepoznamo?
Navadna človeška glista (Ascaris lumbricoides) po videzu spominja na deževnika. Je rjave barve, v primerjavi s podančico pa je veliko daljša. Samice so za četrtino večje od samcev in merijo od petindvajset do trideset centimetrov, široke pa so nekaj milimetrov.
Kako se razmnožuje?
Samica v tankem črevesu leže jajčeca z močno ovojnico, ki jim omogoča preživetje v zunanjem okolju, na primer v vlažni zemlji, tudi več let (uniči jih visoka temperatura in izsuševanje). Iz njih se najprej razvijejo ličinke, ki s krvjo potujejo iz črevesa v jetra, srce in pljuča ter ponovno nazaj v tanko črevo, kjer se nato razvijejo v odrasle gliste. Okužena oseba lahko gliste izloči z blatom.
Kako se prenaša?
Okužimo se lahko z zaužitjem jajčec iz zemlje, neposredno in posredno, na primer z zaužitjem neoprane zelenjave. Z obutvijo lahko zemljo z jajčeci prinesemo v bivalne prostore in s tem povečamo možnost za okužbo. Okužimo se lahko tudi s pitjem onesnažene vode. Med ljudmi pa se okužba neposredno ne prenaša.
Inkubacijska doba
Obdobje od okužbe do razvoja v odraslo glisto v črevesju človeka traja od štiri do osem tednov. Življenjska doba odrasle gliste pa je sicer leto do dve.
Simptomi okužbe
Odrasle gliste dražijo črevo, lahko pa pride celo do zapore črevesja zaradi številnih glist (ileus). Gliste lahko povzročijo tudi vnetje slepiča ter vnetja v pljučih in osrčniku. Simptoma okužbe sta tudi hujšanje in slabokrvnost oziroma anemija. Pri dolgotrajni, nezdravljeni glistavosti pa otroci slabše napredujejo v razvoju. Bolnik je potencialno kužen, dokler izloča jajčeca z blatom.
Zdravljenje
Odrasle gliste so prostemu očesu vidne, za odkrivanje jajčec pa so potrebne mikroskopske preiskave. Če je okužba z navadno človeško glisto oziroma askarioza dokazana, jo zdravijo z zdravili, ki jih predpiše zdravnik. Izrednega pomena pri tem pa je tudi osebna higiena.
Preprečite okužbo
Da bi se uspešno borili proti glistavosti, morate, kot že omenjeno, poskrbeti za ustrezno higieno. Nujno je redno umivanje rok (še posebno pred obroki), striženje nohtov, pranje posteljnine pri visokih temperaturah, pranje igrač, čiščenje, prhanje oziroma umivanje zadnjične odprtine. Pri otroku je zelo pomembno, da mu čim bolj preprečite praskanje okoli zadnjika. Pomagajte si tako, da otroka pred spanjem oblečete v oblačila, prek katerih ne bo dosegel ritke.
