Pomagati je mogoče!

Ko se pojavijo prvi znaki inkontinence, je zadrega velika. Navajeni smo, da imamo vse, telesno stanje še posebej, pod kontrolo. Ko se pa pojavi omenjena težava, se je treba z njo soočiti in je ne razumeti kot katastrofo. Odkriti je treba vzroke zanjo in poiskati pomoč pri zdravniku ter se o tem pogovoriti z bližnjimi. Tako se lažje razbremenimo sramu in pridobimo občutek obvladovanja.

Tudi te mišice potrebujejo vajo. Kar nekaj stvari lahko naredimo, da si težavo olajšamo. Pri tem je zelo pomemben življenjski slog. Velik problem sodobnega življenja in dela je preveč sedenja. Z več gibanja, tudi s prekinitvami sedečega dela in telovadbo, je mogoče krepiti mišice. Priporočljiva je telovadba vseh vrst, tudi če gre le za daljše sprehode.

Kajenja z inkontinenco ne povezujemo neposredno, vendar je znano, da nikotin dražeče vpliva na delovanje mehurja, zato ga je treba opustiti.

• Bo bolezen slovenski igralki vzela počitnice?

Pomagamo si lahko tudi s pravilno prehrano: ta ne sme vsebovati preveč soli, maščob in sladkorja. Alkoholne pijače, kava in pijače s sladili so prav tako nezaželene, saj povečujejo potrebo po uriniranju. Priporočljive pa so lahke jedi z veliko zelenjave.

Zdravniki poudarjajo, da si je zelo priporočljivo krepiti mišice že v obdobju, ko se težave šele napovedujejo. In to je treba početi pravilno. Eno od navodil pravi, da je treba najprej »odkriti mišice«, ki sodelujejo pri zapiranju urina na medeničnem dnu. Ravnati moramo tako, da krčimo mišice, kot bi želeli preprečiti uhajanje vetrov. Z vsakim krčenjem krepimo mišice, ki sodelujejo pri zapiranju urinskih poti.

Mišice skrčimo za eno ali dve sekundi, nato jih sprostimo za deset sekund. Vajo ponovimo desetkrat. Pri tem moramo paziti, da hkrati ne krčimo trebušnih mišic. Vaje ponavljamo vztrajno in podaljšujemo čas krčenja mišic do 10 sekund ter vztrajamo pri desetih ponovitvah. Med vsako ponovitvijo naredimo 20 sekund premora za sprostitev mišic. Vaje ponavljamo večkrat na dan, pri tem morajo noge mirovati. Sčasoma se bo občutek, da smo si okrepili omenjene mišice, povečal. Takrat začnemo izvajati vaje še sunkoviteje in z močnejšim zategovanjem, a vedno tudi s časom za sprostitev mišic. Kasneje lahko temu dodamo še vaje za krepitev trebušnih mišic.

Krepimo lahko tudi mišice mehurja. Priporočljivo je, da vsak dan spijemo liter in pol tekočine, pri čemer naj bi šli na stranišče do osemkrat na dan. Pred tem poskusimo nekaj časa zadrževati urin, saj tudi to sodi med vaje za krepitev mišic. Seveda pa sta pri težavah z inkontinenco nujno potreben pogovor z zdravnikom in pregled pri urologu.

Nobena jih ne dela dovolj vztrajno. Sonja Ukmar je zdravnica že več kot trideset let in vodi ordinacijo družinske medicine v Ljubljani. Ena od stvari, ki jih je v stikih z bolniki ugotovila, je tudi to, kako pogost in velik je problem inkontinence ter kako težko je o njem govoriti.»Med menopavzo uhajanje urina prizadene skoraj vsako tretjo žensko. Tkivo postaja ohlapnejše, napetost mišic popušča, ne le na obrazu, tudi v nižjih delih našega telesa,« pripomni. »V starosti je inkontinenca videti kot nekakšen naravni pojav, a v resnici ni, zato je ne smemo ignorirati, saj je v večini primerov mogoče pomagati.«

Bolnice večinoma najprej začutijo ohlapnost, povešenost v medeničnem predelu, v hujših primerih lahko izpade začetni del maternice, izboči se zadnjična odprtina. Pogosto opišejo težavo kot občutek praznega ali ohlapnega prostora. Mišice medeničnega dna, ki tvorijo nekakšno elastično mrežo, postanejo ohlapne. Znak za alarm pa so že prve kapljice urina, ki ga ni mogoče zadržati.

Na inkontinenco poleg starosti vplivajo še drugi dejavniki, na primer stres, sunkoviti gibi in napori, težko fizično delo, dviganje bremen ali prisiljena drža. Vse to slabi strukture v medeničnem predelu od pasu navzdol. Vpliv imajo tudi genetika, čvrstost tkiva ali debelost, saj je zaradi tega pritisk na medenično dno večji in mišice začnejo slabeti. »Učinkovite so tako imenovane Keglove vaje, vendar je pomembno, da jih znamo pravilno izvajati. Marsikdo misli, da stisne stegna in potegne noter trebuh, in je to že vaja.« Pa ni tako, pove zdravnica. Vaje morajo biti izvedene pravilno in dnevno bi morali narediti vsaj deset ponovitev. »Ne poznam ženske, ki bi to tako vztrajno počela.«

Moški so še bolj zadržani … Ko se pojavijo težave z uhajanjem urina, so moški še posebej zadržani. »Po svoje je to razumljivo, saj smo ženske kljub vsemu bolj navajene uporabljati vložke. Po navadi to spremljajo še težave z erekcijo in moški ego je zelo prizadet. Po mojih izkušnjah pri večini moških z inkontinenco v ordinacijo pokliče žena in ga naroči na pregled. Kot spoznavam skozi svojo prakso, je po operacijah prostate začasno ali trajno inkontinentnih vsaj tretjina moških. To je odvisno od bolezni prostate in vrste posega, pri katerem se lahko poškodujejo živčna vlakna. Ta se težje obnovijo. Kirurgi so zadovoljni, da so ozdravili bolezen, a težave z uhajanjem urina po posegu so zelo moteče.«

Sodobna metoda zdravljenja. Pred sedmimi leti se je zdravnica Sonja Ukmar prav zaradi številnih bolnikov v svoji ordinaciji s težavami zaradi inkontinence odločila za dodatno dejavnost, tako imenovano transpelvično magnetno stimulacijo (TPM). Kako ta deluje? Bolnik sede na poseben stol, na katerem mu utripi elektromagnetnega valovanja prodrejo od 10 do 15 centimetrov globoko v tkivo ter delujejo neposredno na mišice medeničnega dna in živčevje. Da bi dosegli ustrezne učinke, je treba s terapijo okrepiti in spodbuditi obnavljanje tkiva. Marsikaj je odvisno tudi od naših celic. Nekatera tkiva se hitreje in bolje obnavljajo, druga počasneje.

Po terapiji je pomembno, da bolniki nadaljujejo s Keglovimi vajami. »Učinki in uspehi so seveda individualni. Mlajši stremijo k temu, da so popolnoma suhi, starostniki lahko s treh plenic preidejo na eno, morda ponoči ne vstajajo večkrat, temveč le enkrat …, v vsakem primeru se jim kakovost življenja poveča. Seveda nimamo vnaprejšnjih zagotovil, tako kot nikoli v medicini, a stremimo k temu, da stanje izboljšamo.«

Povzeto: težave zaradi inkontinence nas ne smejo spraviti v obup in zadrego. O njih se je treba pogovoriti z zdravniki, saj obstajajo učinkovite terapije. 

Po 70. letu starosti uhajanje urina prizadene vsako drugo žensko.

* Z okrepljenimi mišicami medeničnega dna lahko ponovno pridobimo nadzor nad delovanjem sečnega mehurja.

* Ženske bi morale zelo zgodaj, najkasneje po prvem porodu, začeti s Keglovimi vajami.

* Pri moških so težave večinoma povezane z obolenjem oziroma povečanjem prostate ali pa se pojavijo po operaciji prostate.

* S terapijo TPM se okrepi skupina mišic, ki jih sicer težko dosežemo. Tako lahko spet pridobimo nadzor nad njimi.

* Terapija TPM ni alternativna, temveč popolnoma naravna metoda, povezana z delovanjem magnetnega valovanja.

Izkušnja bolnice

»Rodila sem mlada in porod je bil težaven. Težave so nastopile pred desetimi leti v obliki bolečih spolnih odnosov. Specialisti ginekologi so mi svetovali odstranitev maternice, saj se je spustila na 2 do 3 cm od vhoda nožnice, kar mi je tudi povzročalo bolečine. Kljub temu da ne želim več otrok, sem operacijo zavrnila in iskala alternative. Na ginekološki kliniki sem opravila terapijo z elektrostimulacijo, a ni imela nobenega učinka. Po laserski terapiji se je maternica dvignila za centimeter, bolečine so se nekoliko omilile. Pred dvema letoma pa sem opazila, da mi je med plesom začela uhajati voda. Odtlej me je ves čas spremljal neprijeten občutek tiščanja na vodo. Ponovno sem šla na laserski poseg, vendar občutek tiščanja na vodo ni izginil. Ginekolog mi je svetoval operacijo TVT za odpravo stresne urinske inkontinence, a sem jo zaradi možnih zapletov, ki niso redki, zavrnila. Nisem želela sprejeti, da je življenje lahko tako kruto do žensk. Na internetu sem izvedela, da obstaja tudi elektromagnetni stol, ki bi lahko pomagal, zato sem poskusila. Dvajset terapij mi je spremenilo življenje. Zopet sem takšna kot pred desetimi leti. Poudarjam, da se mi ne zdi prav, da tega stola ne svetujejo ginekologi, saj bi pomagal marsikateri ženski. Maternica se mi je dvignila nazaj 10 cm od vhoda, ne uide mi niti kapljica vode, izginil je neprijeten občutek tiščanja na vodo, spolni odnosi pa so kot nekoč.«

Objavljeno v reviji Zarja št. 26, 24. 6. 2019.