Pohodništvo in planinarjenje sta odlična za izboljšanje kondicije
Obstajajo številni razlogi, zakaj se odločiti za pohodništvo in planinarjenje. Nekateri izmed največkrat omenjenih so: ugoden vpliv na zdravje, povezanost z naravo in blaženje učinkov stresa. Poleg tega je hoja ena izmed najbolj preprostih aktivnosti, s katero se lahko ukvarja tako rekoč vsak.
Zakaj hoditi v hribe?
• Zaradi povezanosti z naravo: življenje v mestu je bučno in kaotično, zrak pa onesnažen. Odhod v naravo vzpostavlja ravnovesje med službo in prostim časom, svež zrak pa napolni vaše baterije.
• Na turah spoznamo mnogo zanimivih ljudi z različnimi interesi, ki jih sicer ne bi imeli priložnost spoznati.
• Hoja je čas samo za vas, ko se lahko prepustite svojim mislim in razvijate ustvarjalne zamisli.
• Hoja je fizični in psihični izziv, s katerimi premikate meje, na katere je vaše telo navajeno, ter utrjujete svojo mentalno moč in voljo.
Vrste planinarjenja
Planinarjenje se deli na številne vrste in discipline – in nekatere so postale tudi uradne športne discipline. Osnova delitev pa je takšna:
Klasično planinarjenje – vzponi na vrhove do 2000 metrov nadmorske višine, ki tehnično niso prezahtevni in kondicijsko niso prenaporni.
Visokogorsko planinarjenje – vzponi na vrhove, višje od 2000 metrov nadmorske višine. Podnebne razmere in teren zahtevajo določene izkušnje, dobro opremo in kondicijo ter psihično pripravljenost.
Alpinizem – najvišja stopnica gorniških dosežkov. Namesto standardnih planinskih poti se izbirajo steze, ki potekajo po pogosto nepristopnih, nevarnih in strmih stenah. Za alpinizem so nujni dobra psihična in fizična kondicija, znanje raznih tehnik vzpenjanja ter izkušnje.
Kondicija in zahtevnost tur
Glede na kondicijsko zahtevnost se poti delijo na lahko, zahtevno in zelo zahtevno planinsko pot.
Kako izbrati pravo turo, če nikoli niste hodili v hribe?
Za začetek je pomembno, da se zavedate svojih sposobnosti in kondicije. Če do zdaj še niste planinarili, izberite lažje planinske poti. Preden se odločite za turo, pešačite v svojem domačem okolju. Tako boste razvili občutek za razdalje, ki jih morate prehoditi. Ne pozabite tudi, da vas na stezah čakajo drugačni napori. Tudi ko govorimo o ravnem terenu, podlaga v hribih zahtevna drugačne napore in je bolj utrujajoča za naše telo. Prav tako je vzpon v gorah veliko bolj naporen kot vzpon na mestne hribe.
Ko ste preizkusili svoje telesne zmogljivosti, izberite turo, ki vam ustreza glede na razdaljo. Bodite pozorni na tehnično zahtevnost poti, za prvi pohod pa izberite turo, ki ima največ 300 metrov višinske razlike.
Bodite pozorni tudi na to, ali je steza krožna, tj. da se konča na isti točki kot začne. Če steza ni krožna, razmislite, kako boste prišli do točke, kjer ste pustili svoj avto (če boste hodili sami). Če se odločite za organizirane ture, pa vam o tem ni treba razmišljati.
Za pohodništvo sta zelo pomembni vzdržljivost in kondicija, aktivnosti, s katerimi lahko to izboljšate, pa so plavanje, tek, pešačenje in kolesarjenje.
V hribe sami ali s planinskim društvom?
Če nimate nobenih izkušenj, vam priporočamo, da za začetek izberete organizirane pohode. Če pa ste že izkušen pohodnik in želite uživati v čarih narave, daleč stran od gneče ljudi, je »solo« najboljša izbira za vas. Vendar vam priporočamo, da s seboj vzamete vsaj še eno osebo, saj je narava nepredvidljiva in nikoli ne veste, kaj se lahko zgodi. Če se boste v gore odpravili sami, obvestite koga od bližnjih, kje boste hodili.
Organizirane ture – kaj izbrati?
Če ste se odločili za resno planinarjenje, so planinska društva najboljša izbira za vas. Ko se včlanite v katero izmed društev, lahko potujete s katerimkoli društvom, ki je del Planinske zveze. Tu boste spoznali veliko planincev in pohodnikov in dobili dragocene nasvete. Za člane planinskih društev pri izvajanju planinskih aktivnosti (izleti, pohodi, ture, planinski tabori, planinske šole in druga izobraževanja …) skrbijo strokovni kadri, ki jih usposablja Planinska zveza Slovenije (PZS). V planinskih društvih vodijo izlete v gore in skrbijo za člane registrirani vodniki PZS. Najmlajše planince v vrtcih, šolah in planinskih društvih usposabljajo mentorji planinskih skupin. Letna članarina je odvisna od starosti osebe in znaša od 7 (predšolski in osnovnošolski otrok) do 56 evrov (polnoletna oseba, aktivni obiskovalec domačih in tujih gora).
Oprema za planinarjenje
Osnovna oprema, ki jo boste potrebovali za prvi, enodnevni pohod, so: pohodni čevlji, nahrbtnik, oblačila, palice, hrana in pijača. Spisek pa se lahko razširi glede na vremenske razmere in težavnost poti.
Za prvi pohod so nujni kakovostni čevlji, drugo opremo lahko kupite kasneje. Ne pozabite na osebno in člansko izkaznico, če se odpravljate v hribe v tujini, pa še na potni list in turistično zavarovanje.
Čevlji so najpomembnejši del opreme. Pomembno je, da so visoki, nepremočljivi in imajo trd podplat. Neustrezni čevlji vam lahko napravijo veliko škode.
Pohodniški nahrbtnik mora biti iz vodoodpornega materiala. Velikost izberite glede na namen. Pomembno je vedeti, da se nahrbtniki, veliki od 20 do 35 litrov, uporabljajo za enodnevne izlete. Nahrbtnik mora imeti tudi prsno oprt, da je teža enakomerno razporejena. Nahrbtnik ni nujna oprema za lažje ture.
Oblecite se po slojih. Prvi sloj ob telesu bi moral biti izdelane iz posebnih materialov, ki se hitro sušijo. Večslojno oblačenje pa omogoča, da se hitro segrejete, ko ste na hladnih delih steze, ter prav tako hitro ohladite med vzpenjanjem.
S seboj vzemite rezervna oblačila, v katera se boste lahko preoblekli, ko boste nehali hoditi. Vrnitev v suhi in čisti obleki je veliko bolj prijetna.
Palice za hojo za prvo turo niso nujno potrebne, koristile pa vam bodo pri vzponih na zahtevnejših poteh. Uporabljajo se tudi pri spustih, njihova glavna naloga pa je, da naše telo razbremenijo dela teže in olajšajo hojo.
Ne glede na vremensko napoved naj bo v nahrbtniku vedno dežni plašč.
Na dan planinarjenja preverite vremensko napoved. Malo dežja in sonca vam ne bo škodilo (dokler imate dežni plašč in zaščito pred soncem), če pa napovedujejo slabo vreme, se nikar ne odpravljajte na pot.
Kaj jesti dan pred pohodom?
Telo je med planinarjenjem izpostavljeno velikemu naporu, zato mu je treba zagotoviti nujno potrebno energijo. Svetujemo, da dan pred pohodom jeste hrano z visoko vsebnostjo ogljikovih hidratov – testenine, kruh, sadje, zelenjavo, mleko in mlečne izdelke, suho sadje itd.
Kaj jesti med pohodom?
Lahko si pripravite sendviče, nekateri planinci pa s seboj v manjših posodah vzamejo tudi kuhano hrano. Ne pozabite na sadje (banane), suho sadje in posladek, saj se lahko zgodi, da se vam med vzponom zniža raven sladkorja v krvi. Priporočamo tudi, da s seboj vzamete nekaj več hrane, kot je nujno potrebujete.
Poskrbite, da boste imeli dovolj vode za ves dan: na krajših turah vsaj 1,5 litra, na težjih 2,5 litra. Na nekaterih stezah so tudi izviri vode, o katerih lahko povprašate vodnike pred odhodom na pot.
Dodatni nasveti in pravila vedenja
• Ne puščajte smeti v naravi.
• Pomagajte drugim, če vidite, da potrebujejo pomoč.
• Ne pozabite se dobro zabavati.
...
